Slika je simbolična.
V luči povečanega števila groženj na osnovnih in srednjih šolah smo se za odziv obrnili tudi na Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Slovensko javnost v zadnjem obdobju pretresajo številne pretresljive novice o incidentih na osnovnih in srednjih šolah po Sloveniji.

Prvi v seriji omenjenih incidentov se je zgodil 24. maja 2023 na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota. Po takrat pridobljenih informacijah Sobotainfo, naj bi dijakinja omenjene šole že dlje časa grozila sošolcem z besedami, da jih bo ubila.

Dijakinja naj bi učencem celo pošiljala fotografije nožev, orožje naj bi prinesla tudi v šolo. Policijska uprava Murska Sobota je takrat za Sobotainfo pojasnila, da na srednji šoli med dijaki krožijo sporočila z neprimerno vsebino, opravili pa so tudi razgovore z dijaki.

V istem obdobju so se z grožnjami soočali tudi v Osnovni šoli Bogojina.

Boštjan Majerič, ravnatelj Osnovne šole Bogojina, je takrat za Sobotainfo dejal, da so podobno kot nekatere druge šole v Pomurju »prejeli elektronsko sporočilo, ki je vsebovalo elemente grožnje«.

V zadnjih dneh še dva nova incidenta

Nedavno po omenjenih dogodkih je do incidentov v zadnjih dneh prišlo še na dveh slovenskih šolah, in sicer v Ljutomeru in Šentilju.

Kot smo danes že poročali, smo v uredništvo Sobotainfo prejeli pričevanja več staršev, ki so zapisali, da imajo danes na Osnovni šoli Ivana Cankarja Ljutomer izredne razmere in da otroke varuje policija.

Po pričevanju staršev, naj bi eden izmed učencev ljutomerske osnovne šole sošolcem zagrozil, da bo vse pobil, dejal naj bi tudi, da bo prišel na valeto in zabavo po valeti in tam vse pobil.

Tudi na Štajerskem ravnanje mladoletne osebe z elementi groženj

Do incidenta je prišlo tudi na osnovni šoli Rudolfa Maistra Šentilj, kjer naj bi izmed dijakov v šolo prinesel izdelan načrt dejanja, s katerim bi 'obračunal' z nekaterimi sošolci.

Kot je za Sobotainfo pojasnila Anita Kovačič Čelofiga, predstavnica za odnose z javnostmi Policijske uprave Maribor, so policisti prejeli prijavo, ki se nanaša na ravnanje mladoletne osebe, ki bi lahko imelo znake groženj.

»V zvezi s tem še zbiramo obvestila. Zaradi interesa zaščite mladoletnih oseb več informacij ne moremo podati,« je dodala.

Na porast medvrstniškega nasilja vplivajo tudi duševne stiske

V luči omenjenih dogodkov smo se za odziv in pojasnila obrnili tudi na Zavod Republike Slovenije za šolstvo, ki je namenjen razvoju slovenskega otroškega varstva in šolstva.

Kot so pojasnili za Sobotainfo, na porast medvrstniškega nasilja vpliva veliko dejavnikov, pri čemer ne smemo pozabiti tudi na družbene dejavnike, kot so vrednote, razslojevanje in odtujevanje.

Gotovo k temu doprinesejo tudi duševne stiske, ki jih zaznavamo pri mladih, še posebno po obdobju epidemije, so navedli in dodali: »Vsako nasilno dejanje ima svoje vzroke, nikakor ne moremo posploševati oziroma govoriti o izoliranem vzroku, saj so vzroki med seboj prepleteni in dinamsko povezani.«

Kako lahko starši pomagajo otrokom?

»Ker se na grožnje ljudje večinoma odzovejo s strahom, je pomembno, da so informirani,« so odgovorili.

Pomemben je pogovor: »Pomembno je, da se starši z otroki pogovarjajo, jih usmerjajo, pogovarjajo z veliko mero občutljivosti, predvsem prisluhnejo otroku in mu dajo priložnost, da se izrazi.«

Kako morajo v podobnih primerih ravnati ravnatelj in zaposleni?

Zavod za šolstvo je leta 2022 izdal dopolnjen Protokol ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja v vzgojno izobraževalnih zavodih, ki šole usmerja pri takojšnjem odzivanju ob seznanitvi z nasiljem ter pri procesnem odzivanju na razreševanje vzrokov ter vzgojno delovanje.

Protokol šole usmerja k sodelovanju z zunanjimi institucijami - Policijo, centrami za socialno delo, zdravstvenimi institucijami - ter timsko sodelovanje z njimi pri obravnavi nasilnih dejanj.

»Pomembno je, da šola po prijavi dejanja na policijo opravi vzgojno nalogo: delo z otrokom, ki je doživel nasilje, z otrokom, ki je povzročil nasilje, ter z ostalimi otroki, ki so bili priče nasilja. Protokol predpostavlja tesno sodelovanje s starši ter sodelovanje šole kot celote,« so pojasnili.

Ob tem so dodali, da je treba grožnje obravnavati resno. Prvo pravili pri spoprijemanju z nasiljem je, da se nanj odzovemo. 

Pomembna je tudi podpora za učitelje

Učitelji imajo pri spoprijemanju z nasiljem pomembno vlogo, saj se lahko z učenci na primeren način pogovorijo o njihovem doživljanju, strahu, jim pomagajo pri razumevanju in presojanju situacije ter pri iskanju konstruktivnega odzivanja.

Smiselno je, da šola poišče načine podpore tudi za učitelje (spoprijemanje s stresom, razbremenilni pogovori, izobraževanja o usteznih postopkih ...), saj bodo lahko le pomirjeni in suvereni učitelji ustrezno podprli učence.

Ravnatelj dolžan nasilje prijaviti tudi policijo in center za socialno delo

Za vsa ravnanja, ki ustrezajo opisom kaznivih dejanj, oziroma imajo znake prekrškov (povzročena telesna poškodba, spolno nasilje, tatvine, izsiljevanje ali poškodovanje stvari in v primeru, ko posameznik v šolo prinese predmete, ki so po svoji obliki nevarni ali prepovedani - noži, pirotehnika, pištola in tako dalje), ki se preganjajo po uradni dolžnosti, ravnatelj poleg staršev obvesti še policijo in center za socialno delo.

Pomembno je sodelovanje v timu: »V omenjenih primerih šolska svetovalna služba povabi k sodelovanju v timu (tim v razširjeni sestavi) predstavnika policije, centra za socialno delo in predstavnike drugih organov in nevladnih organizacij.«

Komentarji (2)

Kuli (ni preverjeno)

Namesto ka se na velko modruvle pa vključuvle fse mogoče socialne slujžbe pa psihološko podporo, bi bilo bokše, ka se problematične mulce izšiba. En pokanje z usnjenin pason po hrbte zaleže več kak 1000 besed in 3 lejta "strokovnih" obravnav.

pastafarijan (ni preverjeno)

Nekoč so problematične otroke (in ljudi) dobesedno odstranili iz družbe. Nato ni bilo problemov, vse dokler niso prišli liberalci.

Starejše novice