Deset domačij oziroma 35 prebivalcev na Razkrižju je razočaranih nad odločitvijo arbitražnega sodišča. Katastrska meja je namreč ostala nedotaknjena in še naprej seka dvorišča in celo hiše ali pa je hiše odrezala z vseh strani.
Po besedah tamkajšnjega župana gre za ljudi, ki so razporejeni posamično v pasu desetih kilometrov in so bili v različnih sporih do leta 1955 katastrsko razmejeni pod Hrvaško. Leta 1945 sta Razkrižje in Štrigova najprej postala slovenska, potem leta 1946 hrvaška, po silnih protestih tukajšnjih ljudi pa je Razkrižje spet postalo slovensko leta 1947, vendar ta razmejitev ni bila mišljena kot državna, ampak kot takrat nepomembna republiška meja.
Domačini solznih oči
Eden izmed domačinov na Razkrižju Martin Baumgartner po odločitvi arbitražnega sodišča še ni zatisnil oči.
»Boli me srce. Res me boli. Zakaj je do tega prišlo? So nas žrtvovali za Piranski zaliv?« se sprašuje Baumgartner.
Njegova in ženina domačija je v hrvaškem katastru, edina cesta z njegovega dvorišča pa vodi le v Slovenijo. Zakaj niso prišli do nas in nas vprašali, kdo smo in kaj si želimo, se še vedno s solznimi očmi sprašuje Vlado Mesarič. S svojo hišo je ujet med dva mejna prehoda.
»Zakaj ni šla arbitraža potem 2000 let nazaj, pa bi bil rimski imperij vse skupaj? Ne vem, mogoče smo edino še veseli, da se Hrvati ne strinjajo s to odločitvijo, čeprav naši vsi ploskajo,« meni Mesarič.
Tudi na tej domačiji očetova hiša ostaja na hrvaški strani, sinova pa na slovenski. Pri družini Cimerman pa je na hrvaški strani ostal hlev.
»Žalostni smo, a kot smo se s tem naučili živeti prej, se bomo tudi zdaj,« pravi Sašo Maček.
Zemljišča v Sloveniji!
Država naj prizadetim poišče zemljišča v Sloveniji ali jim vsaj zagotovi vse pravice, ki bi jih imeli, če bi živeli v domovini, ob tem zahteva župan.
»Država mora pomagati in urediti vse statusne pravice tistim, ki bodo sedaj ostali v hrvaški državi, da bodo lahko obiskovali slovenske zdravnike, da bodo lahko obiskovali slovenske šole, kot so do sedaj,« pojasnjuje Stanislav Ivanušič, župan občine Razkrižje.
A da bi zapustili svoje domove, si domačini težko predstavljajo. Za odločitvijo arbitražnega sodišča je tako na Razkrižju ostalo le razočaranje.
