Pisalo se je leto 2006, ko so na spornem območju pri Hotizi – o katerem se bo odločalo tudi danes - hrvaški policisti prijeli več novinarskih ekip slovenskih medijev, ki so želeli poročati o dogajanju s spornega območja. Aretirani so bili, ker naj bi na sporno območje prišli po napačni poti.
Na meji pripadniki posebnih enot
Zaradi aretacij je takratno ministrstvo za notranje zadeve, ki je bilo prepričano, da so hrvaški policisti izvajali nadzor na območju, kjer meja ni določena, poslalo posebne enote, takratni zunanji minister Dimitrij Rupel pa je napovedal, da bosta državi v prihodnje govorili v drugem tonu.
Na območje so takrat poslali slovensko policijo, prišli pa so tudi pripadniki posebnih enot slovenske policije.
Mura je bila zgodovinsko naravna meja med Slovenci in Hrvati. Toku reke je sledila tudi katastrska meja, ki je bila določena ob parcelaciji zemljišč sredi 19. stoletja. A reka je nato večkrat spremenila tok, bila je tudi regulirana. Katastrske meje temu niso sledile oz. usklajevanje meja ni bilo izvedeno do konca.
Danes Mura ponekod teče tudi do dva kilometra južneje od nekdanje struge. Posledica je, da na slovenskem, levem bregu leži za okoli 800 hektarov katastrsko hrvaških območij, na hrvaškem pa za okoli 260 hektarov katastrsko slovenskih območij.
A ne glede na to so tako prebivalci kot organi oblasti pri izvajanju jurisdikcije vseskozi v veliki meri sledili predvsem toku reke - levi breg je bil slovenski, desni pa hrvaški. Naj bo tako tudi poslej, je stališče Slovenije, Hrvaška na drugi strani zagovarja upoštevanje katastrske meje.
Med spornimi območji na Muri je treba še posebej omeniti naselje Brezovec-del oziroma Murišče, ki leži na območju hrvaškega zemljiškega katastra, a je naselje z regulacijo Mure ostalo globoko na levem bregu reke in povsem navezano na Slovenijo. Ko je Hrvaška leta 2006 začela graditi cesto k temu območju, je Slovenija na mejo poslala celo policijske posebne enote.
Danes končno znana razsodba
In enajst let kasneje, južna meja še vedno ni jasno določena. A že čez nekaj ur bo situacija popolnoma drugačna, arbitražno sodišče bo po štirih letih delovanja izdalo končno razsodbo glede kopenske in morske meje med Slovenijo in Hrvaško, ki je državi nista uspeli določiti vse od njunega nastanka.
Hrvati arbitraže ne bodo spoštovali
Hrvaška sicer pravi, da odločitve arbitražnega sodišča ne bo spoštovala. Uradni Zagreb pa je že potrdil, da jih danes v Haagu ne bo.
Odločitev arbitražnega sodišča je za Hrvaško nesprejemljiva, ne glede na to, kako jo bodo komentirali ostali akterji, države ali mednarodne inštitucije, je dejal hrvaški premier Andrej Plenković.
FOTO: Bobo
