Jutri bo znana sodba arbitražnega sodišča, ki bo določilo potek meje med Slovenijo in Hrvaško, tudi na področju Pomurja. In kaj bo sodba pomenila za ljudi?
Kot smo pisali v minulih dneh, se na našem ozemlju v bližini meje, natančneje v Mirišču in Razkrižju, nahajata dve večji sporni ozemeljski točki, kjer bi sodba lahko močno zaznamovala življenje prebivalcev.
Zato je razumljivo, da so te dni stekle priprave na dan D, da bi javnost in oblasti kar se da dobro pripravili na spremembe.
Župani spornih območij obiskali vlado
Župani več spornih območjih v Sloveniji so tako včeraj obiskali vlado, kjer so bili seznanjeni z nadaljnjim dogajanjem po objavi razsodbe arbitražnega sodišča.
Tam naj bi jim bilo zagotovljeno, da bodo državni uradniki po razsodbi obiskali njihove kraje, ljudem raztolmačili odločitev sodišča ter predstavili potek državne meje.
Da bi izvedeli, o čem natanko je tekla beseda, smo poklicali Stanka Ivanušiča, župana Občine Razkrižje, ki je bil soudeležen pri pogovorih.
Meja jasna v roku enega meseca
Kot nam je pojasnil, lahko jutri pričakujemo zgolj objavo razsodbe, iz katere pa še ne bo moč razbrati, kje natanko poteka meja oziroma katera hiša spada pod katero ozemlje.
»Vse ostalo pa v roku treh tednov do enega meseca, ko bodo naše službe to razsodbo temeljito proučile, tudi geodetska uprava, da bi na podlagi opisa te sodbe videli, kje bi zdaj potekala meja. Na ta način moramo tudi mi komunicirati z ljudmi in oblikovana bo vladna ekipa, ki bo obiskovala teren ter ljudi, da jih pripravi,« razlaga župan.
Po razsodbi bo torej v vsakem primeru treba počakati še nekaj časa, da se pojasni, kje in kako meja sploh poteka.
Strah je odveč, za ljudi bo poskrbljeno
Republika Slovenija bo sicer po njegovih besedah naredila vse v njeni moči, da zaščiti prebivalce, ki bi jih odločitev sodišča lahko prizadela, in jim zagotovi več pravic, kot so jih bili deležni do zdaj – četudi se znajdejo na drugi strani meje.
Tako se jim ni treba bati za ustavne temeljne pravice in z zakonom določene statusne pravice.
Ob tem pa opozarja, da je sodelovanje bistvenega pomena:
»Komunikacija z državo Hrvaško bo na vsak način morala biti, ne glede na razsodbo, takšno ali drugačno,« je jasen Ivanušič.
Pol leta za implementacijo
V vsakem primeru pa bo treba počakati še pol leta, kolikor znaša rok za implementacijo sodbe, da se pokaže, ali so sosedi resnično odločeni ne priznati odločitve.
Če tudi po šestih mesecih zaradi nesodelovanja držav do implementacije ne bi prišlo, pa je, kot pojasnjuje Ivanušič, na vrsti mednarodna skupnost. S tem pa bi se stvar lahko zavlekla tudi več desetletij.
Razkriški župan se sicer najbolj boji, da bi stvari ostale, kot so, in da ničesar ne bi rešili:
»Nihče se ne more izgovarjati, ne na eni strani ne na drugi strani. Nobena vlada, ki je bila od leta '91 naprej, nobena ni naredila dovolj, da bi to vprašanje rešili. Ne naša slovenska ne hrvaška.«
Slovenska in hrvaška birokracija tako po njegovem mnenju v preteklih 26 letih svoje vloge nista opravili, vsekakor pa si s svojimi sosedi še naprej želi dobrega sodelovanja v miru.
