Pomurci, ki živijo na spornem obmejnem območju, se štejejo za Slovence. Se bodo z odločitvijo arbitražnega sodišča zdaj znašli pod okriljem Hrvaške?
Arbitražno sodišče bo ta četrtek objavilo razsodbo in določilo potek meje med Slovenijo in Hrvaško. Čeprav se je v središču pozornosti javnosti v preteklih mesecih znašla predvsem meja na morju, pa odprta vprašanja zadevajo tudi potek meje na kopnem.
Kopja se lomijo tudi v Pomurju, predvsem glede katastrskih evidenc in štirih konkretnih lokacij, pri čemer najbolj sporni točki predstavljata Razkrižje in Mirišče v okolici Hotize.
Toda kako je sploh prišlo do nejasnosti?
Kataster se je izvil toku Mure
Mejo med Slovenijo in Hrvaško je na našem območju že v preteklosti določala reka Mura, s potekom katere je bila usklajena tudi katastrska meja.
Toda do razhajanj je nato prišlo z meandriranjem ali prilagajanjem rečne struge. Katastrska meja namreč ni več nujno odražala spremenjenega toka Mure, ki danes ponekod poteka tudi dva kilometra južneje od prvotne struge. Zaradi tega se na slovenskem bregu zdaj nahaja približno 800 hektarov katastrsko hrvaških območij, pri naših južnih sosedih pa okoli 260 hektarov katastrsko slovenskih območij.
V praksi so se sicer tako oblasti kot prebivalci teh področij še naprej ravnali po toku reke in to načelo je v arbitražnem postopku zdaj zagovarjala tudi Slovenija, medtem ko si je Hrvaška prizadevala za spoštovanje katastrske meje.
Slovenski zaselek Hrvaški?
Prva problematična točka v naših krajih je torej naselje Brezovec – del oziroma Mirišče, kjer danes živi osem prebivalcev.
Zaselek na levem bregu Mure se pravzaprav nahaja na območju hrvaškega zemljiškega katastra in bi z razsodbo arbitražnega sodišča najverjetneje pripadel Hrvaški.
To pa bi za tukajšnje prebivalce, katerih življenje je povsem vpeto v okvire slovenske države, imelo daljnosežne učinke.
Od nekdaj Slovenci
Hiše v naselju so namreč opremljene s slovenskimi hišnimi številkami in v njih živijo ljudje, ki se sami štejejo za Slovence. Tudi voda, elektrika, telefon in poštar so slovenski.
“Mi smo bili in smo Slovenci,” so jasni krajani.
Čeprav so naselje Hrvati samovoljno preimenovali v Brezovec, so tamkajšnji prebivalci pred zaselek kar sami postavili slovenski napis Mirišče. Ljudje si torej želijo še naprej živeti znotraj slovenske države, a razsodba arbitražnega sodišča bi jih čez nekaj dni lahko močno razočarala.
"Ne bi radi dali Mirišča Hrvatom, ne. To je nekdaj bilo pod Hotizo in naj Hotiza ostane," pove Štefan Hozjan.
Posredovali specialci
Zaradi mejne problematike je na območju Mirišča sicer že v preteklosti prihajalo do napetosti. Leta 2000 smo denimo v povezavi z obmejnimi zdrahami v medijih spremljali aretacijo dveh Slovencev, leta 2006, ko je želela Hrvaška k omenjenemu območju speljati cesto, pa je Slovenija tja poslala celo specialne enote.