Simon Flisar je bil eden redkih, ki je upal investirati v lokal pod soboško tržnico. Želi si, da bi "podzemlje" bolj zaživelo.
Prekmurec Simon Flisar se je pred petnajstimi leti odločil, da se poda na samostojno pot, zato je za sto tisoč evrov odkupil enega izmed devetih prostorov pod soboško tržnico. Tam zdaj domuje Okrepčevalnica Laguna.
"Dejstvo je, da je bila takrat cena za odkup neprimerno dražja, kot bi bila sedaj. Toda od vsega začetka sem verjel v zgodbo, ki sem si jo zamislil in petnajst let kasneje lahko povem, da je bila odločitev, ki sem jo sprejel, pravilna".
Za to, da je lokal dobil takšno podobo, kot jo ima še danes, je bilo potrebnih še dodatnih petdeset tisočakov in kar nekaj mesecev dela. Kot pravi, je bilo vredno vsakega evra in vsake minute.
"Naveličal sem se tega, da sem delal za nekoga drugega, zato mi ni bilo težko vložiti denar in čas v nekaj, kar bo zgolj moje. Leta 2008 sem nato kupil še ribarnico in povečal celoten prostor, kjer je zdaj okrepčevalnica".
Vstaja praktično sredi noči
Izkušnje v gostinstvu si je pred tem nabiral v gostilni Vitez, nekaj časa je delal v sosednji Avstriji, za tem pa še v Pubi pubu v Bakovcih in v Hemingwayu na soboški tržnici. Vseh petnajst let, odkar ima lokal, je edini kuhar.
"Poleg tega, da me kuhanje veseli, je stvar takšna, da enostavno ni kadra za takšno delo. Enostavno je premalo interesa".
Toda tudi to ima svojo ceno. Glede na to, da ga je ljubezen pred leti odpeljala iz Prekmurja na Štajersko, natančneje v Sladki vrh, se njegov delovnik, oziroma priprave nanj začenjajo takrat, ko nas večina še trdno spi.
"Vsak dan vstanem ob 3.30 uri, ob 4.30 sem že v Murski Soboti, kjer začnem s pripravo, ki je potrebna za posamezen dan. Toda ni mi težko. Za to sem se odločil, to sem želel in ničesar ne obžalujem".
Kot pravi, dnevno skuha vsaj sto malic, približno polovico vsega pa dostavijo na različne naslove. Pri tem mu že vseskozi pomaga oče, kakšen dan v tednu pa mu na pomoč priskoči tudi mama. Toda na začetku poti o malicah pravzaprav ni toliko razmišljal.
"Na začetku smo imeli v ponudbi ogromno rib. Toda Murska Sobota je enostavno premajhno mesto, da bi imel zgolj to v ponudbi. Človek se mora znati prilagoditi. Še posebej se je to pokazalo, ko je propadla ribarnica in so šle cene rib v nebo. Včasih je bilo za kilogram osliča potrebno odšteti 300 tolarjev, zdaj stane 6,50 evra. Tudi zato smo potem spremenili ponudbo. Ljudem moraš dati to, kar si želijo. Z glavo skozi zid ne gre".
Želi si, da bi "podzemlje" bolj zaživelo
Pred leti je razmišljal in vmes tudi poskusil, da bi bila Laguna odprta ob večerih. Toda to je s seboj prineslo težave.
"Tržnica je bila že od nekdaj zbirališče mladih, velikokrat mladoletnih. Ti so seveda ob tem spili tudi kakšen kozarček, policija pa je bila mnenja, da so pijačo dobivali pri nas. Zdelo se mi je nepotrebno, da bi se ukvarjal s problemi, ki jih prinese odprtje ob večerih, zato zadeva ni nikoli zaživela".
Si pa želi, da bi vseeno zaživelo podzemlje, v katerem poleg njega zdaj deluje le še čevljar. Pred leti je bil tam vinoteka, ki pa ni preživljala najboljših časov. Kar pet od devetih prostorov je že od samega začetka, torej od leta 1999, praznih.
"Imeli smo sestanek na občini, bili so predlogi, da bi vse skupaj poskušali obuditi, toda ni pravega interesa. V zadnjem času sta se prodajal dva lokala, nobeden od njiju se ni prodal".
Od začetka pa do danes se je sicer po njegovem mnenju spremenilo ogromno. Najbolj opaža, da ljudje enostavno nimajo več časa, da bi si v miru privoščili malico. Tempo je konstanten, s tem pa tudi stres. Veseli pa ga, da ima redne stranke in tudi tiste, ki se menjavajo. Nedolgo nazaj je ene od njih razveselil tudi s tem, da je na meni uvrstil dodatno ponudbo.
"Res je, to je jed, ki smo jo poimenovali Modra luč. Reševalci, ki velikokrat pridejo na malico, so si poleg piščančjega mesa zaželeli še dve jajci na oko. Pa sem se odločil, da to ponudimo tudi drugim".
Cilji za naprej so, kot pravi, še neznanka. V prihodnjih mesecih bo dokončno odplačal kredit, zato bo tudi lažje investirati v kaj novega. O tem, da bi svojo dejavnost razširil še na kakšno drugo lokacijo, pa trenutno ne razmišlja. Želi pa si, da bi v prihodnje s čevljarjem dobila kakšno družbo, da bi bilo pod soboško tržnico še nekoliko bolj živahno.
