Nasilje na srednjih šolah v Pomurju ostaja na ravni verbalni obračunavanj, ugotavljajo na Srednji poklicni tehniški šoli in Gimnaziji Murska Sobota.
V luči nedavnih tragičnih dogodkov v osnovni šoli v Združenih državah Amerike, kjer je ponovno prišlo do streljanja s smrtnim izidom številnih osnovnošolcev, se nasilništvo v pomurskih šolah odraža predvsem v verbalni obliki. Kakšen je odnos dijakov do učiteljev in odnos med samimi dijaki na srednjih šolah, smo povprašali na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota in Gimnaziji Murska Sobota.
Vsako leto več pritožb nad neprimernim obnašanjem
Kot so nam povedali na omenjenih šolah, je velika večina dijakov spoštljiva in pripravljena sodelovati pri šolskih in obšolskih dejavnostih, tako se jih večina obnaša "normalno", v skladu s svojimi najstniškimi leti. Je pa res, da se učitelji vsako leto bolj pritožujejo nad obnašanjem nekaterih dijakov, ki nimajo ustreznega odnosa do učiteljev, ne upoštevajo dogovorov, ne prinašajo šolskih stvari, kršijo šolska pravila, ne sodelujejo pri pouku, pojasni Miljana Krstič, svetovalna delavka na Srednji poklicni in tehniški šoli (SPTŠ) in doda, da to ne velja za vse učitelje enako. Odnosi so vzajemni in pri nekaterih učiteljih je težav več. Velikokrat je to tudi povezano s predmetom, ki ga posamezni učitelji poučujejo. Pri predmetih, ki so dijaku nezanimivi, težji ali kjer ne najdejo načina, da bi bili uspešni, povzročajo nemir v razredu, pojasni Krstičeva.
Dijaki so bolj drzni kot nekoč
Svetovalna delavka na Gimnaziji Murska Sobota (GMS) Brigita Hari meni, da so dijaki bolj drzni in si upajo več kot nekoč, v smislu pogajanj o ocenah, nekateri so verbalno močni, prepričujejo, zapovedujejo, se pregrobo šalijo in tudi žalijo na nek način ter vztrajajo pri svojih prepričanjih. V primerih, ko so učitelji v svojih zahtevah dosledeni in spoštujejo šolska pravila, je možnost konflikta manjša. S strokovnim pristopom se večina konfliktov konstruktivno razreši, pri čemer Jasna Vuradin Popović, učiteljica psihologije na GMS, izpostavlja pomembnost prikazovanja in razlage pomena spoštljivega odnosa, tako za socialne odnose kot tudi za posameznikovo osebnost.
Nasilnemu vedenju sledi pogovor in tudi sankcije
V šolah poskušajo primere nasilja obravnavati preventivno v okviru svetovalne službe, je pojasnila Harijeva in dodala, da je v primeru nasilja potreben pogovor z dijakom, kasneje tudi z učiteljem in s starši. »Vsako nasilje obravnavamo z ničelno toleranco. Opravimo razgovor z dijakom in s starši, če je potrebno vključimo tudi policijo. Dijak dobi ustrezen vzgojni ukrep – lahko tudi alternativnega, svetovalna služba dijaka spremlja, s privolitvijo staršev in po potrebi vključimo tudi strokovne službe, CSD, psiholog...,« je postopek obrazložila Krstičeva. Popovićeva pa opozarja, da problematični dijaki potrebujejo poseben pedagoški in psihološki pristop, še posebej v današnjem času, ko imajo starši velike finančne težave in skrb kako sploh preživeti.
Vzroki za nastanek konfliktov so različni
Odnosi med samimi dijaki so opisani kot pozitivni, saj po besedah Popovićeve srednješolci negujejo prijateljske odnose. Občasno prihaja do verbalnih žalitev, ki se pokažejo pri boju za ocene, ob najstniških frustracijah, kjer so prisotne tudi kletvice, opiše svoje opažanje svetovalna delavka na SPTŠ. V določenih razredih se prisotni dijaki, ki vršijo nasilje predvsem nad šibkejšimi sošolci. Gre za verbalno in včasih tudi fizično nasilje. Beleženih je bilo tudi nekaj primerov izsiljevanja denarja. »Ugotavljamo, da nasilje izvajajo predvsem dijaki, ki imajo že "kartoteke" – so obravnavani na policiji in CSD v osnovni šoli, dijaki ki so odvisniki ali imajo drugačne težave«, je povedala Krstičeva. Če ima mladostnik težave sam s sabo bo tudi odnose z drugimi, torej z vrstniki, s starši ali z učitelji ocenil kot slabe, poudari Popovićeva.
Ne beležijo primerov nasilja z orožjem
Na povprašanih srednjih šolah ne beležijo primerov nasilja z uporabo orožja ali groženj z uporabo orožja, si pa dijaki včasih, po ugotovitvah bolj kot ustrahovanje, grozijo z obračuni med »bandami« nam pojasni Krstičeva in doda, da je letos nasilje med dijaki bilo izrazito predvsem na začetku šolskega leta, ko so beležili približno deset primerov.
