Po njenem mnenju naj bi se umetnost današnjega časa izražala tudi v novi ideji, humorju, cinizmu, sarkazmu, provokaciji... v prebujenju.
S kiparko Ireno Brunec - Tébi, ki je poleg kipa muze Erato v Mursko Soboto ob tem vpeljala tudi nekaj osvežujočega kritičnega zagona, smo se pogovarjali o aktualnih vprašanjih, ki se pojavljajo okoli te umetniške novitete. Provokativna Prekmurka tudi tokrat ni ostala dolžna vsem, ki so se obregnili ob njeno kiparsko delo, oblikovano tudi po merah lastnega telesa. O napisu, ki je mnoge Sobočanke in Sobočance užalil, namreč, da 'ni seglo mesto do oblakov, zato ne ve za svojo majhnost', pa Brunčeva pravi: "Če je kdo zaradi tega užaljen, mu pač ni pomoči."
Tudi po otvoritvi kipa ne poniknejo negativni odzivi na vaše delo. Kako jih komentirate?
Do odkritja kipa oz. spomenika se nisem želela odzivati na kritike, sploh pa ne na kritike zakompleksanih anonimnih blogerjev. Ki pa so jih nekateri ravno tako obupani likovni kritiki celo citirali. Ljudje smo različni in vsak posameznik je osebnost zase, zato se dobro zavedam, da nikoli ne bodo vsi zadovoljni z vsem. Če bi se ozirala na vsa mnenja - tudi pozitivna - v umetnosti ne bi nikoli ničesar naredila. Nekaterim so moja dela všeč, drugim niso, na to ne morem vplivati. Pomembno pa je, da nihče ne ostane mlačen ali neopredeljen. O vsakem svojem izdelku dodobra premislim, preden ga spravim v materialno stanje, sploh ko gre za javna dela. Opiram se na kulturno dediščino - na izkušnje svetovno priznanih umetniških praks iz preteklosti, zato ni nobeno moje delo 'iz trte izvito'.
Negativne kritike so izrazili tudi nekateri umetniški kritiki - kako komentirate njihove kritike?
Zanimivo je, da vsi citirate »umetniške kritike«, ki o mojem delu mislijo negativno. Zakaj nihče od medijev ne vpraša za mnenje mojih kolegic in kolegov ter tistih likovnih kritikov, ki so mojemu delu naklonjeni in ga cenijo, kakor visoko cenijo tudi moj dolgoletni trud in vztrajanje na umetniškem področju, ki je v Sloveniji nerazvito in podcenjeno? Veliko tega bo tudi v knjižici »Sledi panonskih muz«, ki bo izšla čez nekaj tednov. Pri nas se vedno pogosteje vsiljujejo mnenja raznih kritikov, kustosov in galeristov. V primeru muze Erato pa se je oglasil tudi stari konvertit, ki je bil v prvem letniku na akademiji celo moj profesor. Kje je tu etika? In to od človeka, ki ima najvišjo možno državno penzijo ter povrhu še posebne dodatke kot akademik. O takih stvareh naj raje pišejo novinarji! Povrhu vsega pa so bile vse negativne kritike objavljene na podlagi ene same fotografije majhne mavčne delovne skice moje skulpture. Halo?
Postopek izdelave umetniškega dela se od prvih delovnih skic do končnega izdelka lahko razlikuje tudi za več kot 90 odstotkov. Proces izdelave kakršnegakoli novega, predvsem pa kiparskega umetniškega dela, je namreč tak, da se ideje pojavljajo sproti, med samim delom. Nekatere med njimi se uporabijo, druge zavržejo in na koncu ostane materializirana le najbolj izčiščena, dobro premišljena ideja. To seveda omenjeni strokovnjaki in kvazi-strokovnjaki dobro vedo, a so nalašč zavajali javnost. V nos pa jim gre samo denar - od zneska 85.000 evrov oziroma 50.000 evrov (delež mestne občine Murska Sobota) se jih namreč ni prijel niti evro - in to najbolj boli, mar ne?
Se vam zdi primerno, da se kip umešča v prostor ob tolikšni negativni energiji, ki veje okoli njega?
V prejšnjih odgovorih sem odgovorila na to vprašanje. Negativna energija veje le od peščice enih in istih - večinoma anonimnih - posameznikov. Na odkritju spomenika je bilo med številnimi obiskovalci čutiti in videti veliko več pozitivne energije, kot je bilo do sedaj negativne. Enako občutje se nadaljuje tudi v dneh po odkritju.
Med komentarji na naši spletni strani se veliko uporabnikov sprašuje tudi, zakaj je bil kip vlivan na Madžarskem. Je bila odločilnega pomena za to odločitev nižja cena storitve?
Pa smo spet pri denarju. Naj poudarim, da z madžarskimi livarji, katerih šef je doktor metalurških znanosti gospod Szabó Jozsef, sodelujem že vrsto let, stike pa smo navezali na koloniji v Lendavi, kamor sem bila povabljena kot ena izmed najvidnejših in najboljših slovenskih kiparjev. Za čezmejno sodelovanje obstaja več ključnih razlogov: ta umetniška livarna ima stoletne izkušnje, tam odlivajo dela mnogim kiparjem tudi iz drugih evropskih držav, delavci v livarni so vsi strokovno usposobljeni za to specifično ročno in strojno delo in livarske storitve tam so tudi do 50 odstotkov nižje kot v Sloveniji. Trikrat so prišli tudi v moj domači atelje, kjer smo odlivali mavčne negative. Poleg tega se v celoti držijo dogovorov - ne zamudijo niti za minuto, ceno storitev in materiala pa definiramo vnaprej.
Je sedaj kip dokončan oz. je to njegova končna podoba?
Kiparska kompozicija je sedaj dokončana in to je končna podoba novega spomenika, skozi čas se bo spreminjala le patina brona, ki zaustavlja prehitro korozijo, a kljub temu reagira na vse različne vremenske vplive. Nekoč je bilo pravilo, da so vse kipe poslikavali - lesene, bronaste, kamnite, a je barva sčasoma z njih izginila, zato večina ljudi tega ne ve.
Po kom je bil kip oblikovan? Gre za ustaljeno prakso, da se kip oblikuje po telesu modela?
Kip Erato je bil oblikovan po več modelih (eden izmed njih sem bila tudi jaz) in po nekaterih anatomskih knjigah, pomagala pa je tudi razstava »Razkrita telesa«. Najprej sem zmodelirala golo figuro, ki sem jo potem »oblekla«. Na kipu sem uporabila frizuro Danice, ki jo je oblikoval frizer Primož Keršič iz Ljubljane, in njeno prelestno nožíco. Nikoli mi ni pozirala razgaljena. Za Lovenjakovo sem se odločila predvsem zato, ker ima v svojem priimku besedico ljubezen - LOVEnjak. In seveda zato, ker je ona tudi Prekmurka, tako kot jaz. Poleg tega pa je vajena pozirati tudi drugim zelo znanim likovnim umetnikom. Danica mi je pozirala iz čistega veselja do muze Erato in svojih Prekmurcev...
Obleko za Erato je sešila Vesna Škreblin iz Ljubljane. Vseh gub oblačil in telesnih oblin se pri realističnem upodabljanju ne da izmisliti, zato je bila običajna praksa vseh velikih kiparjev iz zgodovine umetnosti, da so imeli najete modele, ki so jim pozirali predvsem pri ustvarjanju javnih plastik. Hvalabogu je tehnologija tako napredovala, da si danes lahko pomagamo s fotografijami. Odločila sem se za zahtevno draperijo in detajle na obleki in noben model ne bi mogel stati toliko časa pri miru, ne da bi se gube draperije spremenile, zato sem jih »zamrznila« s fotografijo. Vesna je za svoje delo dobila primeren honorar. Tudi kar zadeva vse ostale izdatke v zvezi s kipom, odkritjem, promocijo in tiskanimi publikacijami imamo za plačane honorarje vse potrebne dokumente.
Žalosti pa me nevednost ali celo čista zloba nekaterih anonimnih blogerjev, ki ne ločijo med dejstvi oziroma izrazi »model« - »spomenik« (slavnih osebnosti, dogodkov ali simbolov) in »personifikacija« - »atribut« - »simbol«, itd. Kiparska kompozicija v MS je spomenik muzi Erato z ustreznimi atributi, ki vsebujejo mnogo močnih univerzalnih simbolnih pomenov (ki jih pozna in priznava ves umetniški svet) - je personifikacija ljubezenskega in erotičnega pesništva, posvečena pa je vsem pomurskim in prekmurskim pesnikom ljubezenske in erotične poezije. Nikakor pa nobeni posamični osebi ali osebnosti!
Ali je sova na rolki del originalne podobe kipa, ki je bil predstavljen pri kandidaturi za sredstva EPK in kasneje predstavljen županu in mestnim svetnikom, ki so kip finančno podprli?
»Minervina sova na rolki« ni del originalne podobe kipa, ki je bil predstavljen pred meseci. Na skici tudi ni bilo petih stiliziranih bronastih knjig in še marsičesa. Za motiv sem se odločila naknadno, tudi zato, da so mladi skejterji še dodatno navdušeni, in ga naredila v okviru odobrenega zneska, tako da je to moj »gratis« dodatek.
Bo »Minervina sova na rolki« ostala kot del kipa ali jo boste po določenem času odstranili?
Zakaj bi jo pa odstranila? Saj naj bi se umetnost današnjega časa vendarle izražala tudi »v novi ideji, v humorju, v cinizmu, v sarkazmu, v provokaciji..., v prebujenju.« In vse to je izraženo s sovo na rolki kakor tudi z verzi Ferija Lainščka: »Ni seglo mesto do oblakov, zato ne ve za svojo majhnost.« Če je kdo zaradi tega užaljen, mu pač ni pomoči. Zlasti za to nisva poklicana jaz kot kiparka in Feri Lainšček kot literat. Mogoče lahko pomaga kakšen (brezposelni) socialni delavec ali kakšen antropolog ali psiholog...
