Igor Petrovič, rokometaš Arcont Radgone in ljubljanskega Slovana, želi osvojiti mladinski naslov prvaka in v prihodnosti igrati na najvišjem nivoju v Sloveniji.
Arcont Radgona je jesenski del prvenstva odigrala slabo, sledili so odhodi in poškodbe nosilcev igre, kar ni zbujalo optimizma pred nadaljevanjem sezone. "Začetek je bil katastrofalen. Trije začetni porazi, nato zmaga na gostovanju pri Pomurju in spet serija 4 slabših rezultatov. Težko je reči, kaj je šlo narobe. Mogoče nismo bili dovolj dobro fizično pripravljeni, saj smo zaključke tekem zapovrstjo izgubljali. Pa tudi klima v garderobi ni bila taka, da bi se znali dvigniti po porazih, tako da je vsak naslednji poraz samo še bolj vplival na samozavest ekipem," je povedal Petrovič, eden tistih mladih igralcev, ki so morali prevzeti breme po odhodih Vrečarja, Radoviča in Petraša, poškodoval se je še Zorko, ki je že končal sezono. "Ni preostalo drugega, kot da mlajši igralci stopimo v njihove čevlje in poskušamo čim bolje odigrati drugi del prvenstva. Mislim, da nam to kar dobro uspeva, saj v spomladanskem delu prvenstva doma še nismo izgubili, medtem ko smo na gostovanju presenetili Brežice, pa tudi proti drugouvrščenemu Ptuju nam ni veliko zmanjkalo do senzacije. Za boljše rezultate je krivo predvsem boljše vzdušje v garderobi. Po zmagah smo dobili potrebno samozavest, tako da lahko igramo veliko bolj sproščeno. In to se definitivno pozna v igri."
Samozavest sta jim vlili tudi zmagi na obeh letošnjih pomurskih derbijih. "Ja, derbi šteje dvojno, česar se mi in igralci Pomurja dobro zavedamo. Zmaga ima velik pomen in zagotovo dvigne samozavest. Čar je predvsem to, da smo prijatelji, znanci, sošolci, a ne med tekmo. Obe ekipi bi za zmago storili vse in čuti se pritisk pomembnosti tekme, navsezadnje je to tekma med "Štajerci in Prekmurci". Ampak po tekmi si športno sežemo v roke ter se prijateljsko pogovorimo." Povprečna starost radgonske ekipe, ki zaseda 7. mesto v 2. državni ligi, ni niti 20 let. "Cilj je biti v zlati sredini in mislim, da če nam uspe zadržati 7. mesto, bi bili vsi zadovoljni," pove Petrovič, ki je rokomet začel trenirati v 2. razredu osnovne šole. "Za rokomet sem se navdušil sam. Spomnim se, da sem bil na prvem treningu daleč najmlajši med vsemi in skoraj skozi celotno osnovno šolo sem igral s starejšimi od sebe Pred tem sem treniral tudi nogomet, ampak se mi je rokometna igra zdela veliko bolj atraktivna ter privlačna, kakor nogometna, zato sem se tudi odločil, da se začnem ukvarjati z igranjem rokometa, za kar mi ni bilo nikoli žal."
Po končani osnovni šoli se je vpisal na srednjo ekonomsko šolo v Ljubljani in se tam pridružil treningom RK Slovan, kjer sedaj igra tretjo sezono, v kateri jim gre odlično. "Doslej smo na 19 tekmah le enkrat izgubili in smo na 1. mestu. Do naslova nas ločijo še tri točke, imamo pa še tri zelo težke tekme, na katerih bomo morali dokazati, da si zaslužimo osvojitev naslova državnega prvaka, kar je tudi naš cilj. To bi bilo poplačilo trdega dela skozi celotno sezono," je dejal Petrovič, ki je sprva igral na položaju srednjega zunanjega igralca, sedaj pa na levem krilu. Leta 1994 rojeni rokometaš trenira štiri oz. petkrat tedensko, ob tem odigra še dve tekmi. "Rokometne obveznosti mi vzamejo veliko časa, tako da prostega časa nimam veliko. Na srečo sem v športnem razredu, kjer imam določene privilegije glede pridobivanja ocen in športnih izostankov. Med tednom treniram z ekipo Slovana, nato pa se čez vikend vrnem domov, kjer odigram tekmo za domači klub ter se nato v nedeljo že zgodaj vračam v Ljubljano na tekmo mladinske ekipe."
Ob tem je radgonska devetnajstica dodala še zanimivost, in sicer, da večkrat trenirajo z rokometašicami Krima. "Res je, s Krimovkami treniramo že drugo sezono, čeprav letošnjo sezono bolj pogosto, verjetno tudi zaradi izjemnih rezultatov, ki jih dosegajo. Trening zgleda tako, da nam predstavijo ter pokažejo različne uigrane kombinacije njihovih nasprotnic v ligi prvakinj, mi pa jih ponavljamo v nedogled na njihovo postavljeno obrambo. Včasih je situacija obrnjena in smo v obrambi mi. Očitno je trener Tone Tiselj zadovoljen z našim delom in našo pomočjo, saj smo mogoče prav mi »krivi« za uvrstitev v polfinale lige prvakinj (smeh)."
Po končani sezoni bo Petrovič zaključil z mladinskimi selekcijami, njegovi načrti pa so višji kot je trenutni domet domačega kluba. "V prihodnosti se zagotovo več ne vidim v radgonskem klubu. Prišel je čas za dokončen odhod in ob tem se zahvaljujem vsem v klubu za njihovo znanje in izkušnje, ki so jih prenesli name. Vidim se v Slovanu, kjer imamo izjemne trenerje, ki imajo veliko kilometrine, tako v igralskih kakor tudi v trenerskih vodah. Boštjan Ficko, Bojan Čotar in Gregor Cvijič so zagotovo trenerji, ki lahko igralcu dajo veliko znanja ter nanj prenesejo veliko izkušenj. Velika želja je seveda igranje v 1. slovenski rokometni ligi, ampak do tja me loči še veliko dela in potrpežljivosti. Menim pa, da če delaš dobro, se ti bo slej ko prej povrnilo."
