Voltižiranje, ki je ponekod že pozabljen, ponekod pa še neznan šport, se znova vrača na pomursko športno sceno.
V Konjeniškem klubu Zaton znova obujajo enega izmed rekreacijskih športov, ki ni mogoče trenirati skorajda nikjer drugje po Sloveniji. Gre za voltižiranje, ki izvira iz cirkusa ter akrobacij na konju, in je pravzaprav gimnastika na gibajočem se konju.
»Ker je vedno več majhnih otrok, ki se navdušujejo za konje, a so še premajhni za tečaj jahanja, smo začeli razmišljati o možnosti vnovičnem začetku voltižiranja. Trenutno imamo konja, ki karakterno zelo odgovarja, a je malo prevelik za najmlajše. To pomeni, da najmanjši ne bodo mogli sami priti na konja, ampak jim bo moral vedno učitelj pomagati. Vse ostale vaje bodo lahko nemoteno izvajali,« pojasnjuje Katja Števanec iz Konjeniškega kluba Zaton.
Ključnega pomena je konj
Za voltižiranje pa je ključnega pomena primeren konj. »To so mirni, uravnoteženi konji, ki so sposobni dlje časa enakomerno galopirati v krogu. Poleg tega mora tak konj imeti širok in ne preveč občutljiv hrbet,« še pove Štefaneceva. Pred petimi leti v Zatonu niso imeli več primernega konja za izvajanje voltižiranja, zato so slednje ukinili. Vendar pa se voltižiranje te dni z novim konjem vrača na slovensko športno sceno.
Kako je videti trening?
Pri voltižiranju je običajno konj pripet na dolgo vrv in se giblje v krogu premera 13 metrov, vedno sta prisotna dva učitelja. Preden se trening začne, otroci konja očistijo in opremijo za vadbo. Tako kot otroci, ki se ogrejejo s tekom in razteznimi vajami, se tudi konj ogreje. Po besedah Števaneceve se pozneje otroci lotijo vaj na lesenem konju in končno tudi na konju v koraku ali galopu. Otroci imajo pri sebi vedno ročaj in vrvi, da se jih oprimejo, če niso prepričani vase. Ko osvojijo vaje posamezno, nadaljujejo v dvoje ali troje. Po končanem treningu otroci v spremstvu učitelja poskrbijo za konja in pospravijo opremo.
»Pri voltižiranju je konj in njegovo gibanje tisto, ki pripomore, da gimnastične vaje dobijo svojo težo, saj moramo poleg tega, da jih izvajamo, pravilno paziti še na ravnotežje ob gibanju. Zahtevnejše vaje se izvajajo tudi v parih ali po trije hkrati, zato otrok hitro razvije motoriko, koordinacijo in ravnotežje. Poleg tega imamo faktor odgovornosti močno prisoten pri tem športu, ne samo do drugih otrok, ampak tudi do živali,« pravijo.
Otroci začnejo misliti na drugo bitje
Otroci se med treningom hitro seznanijo s naravo konja, kar za sabo potegne določena pravila obnašanja. »Naučijo se skrbeti za konja in za opremo, ki jo potrebujejo za voltižiranje. Tako recimo ne morejo misliti samo nase in na svoje potrebe in želje, ampak tudi na to, da je konj živo bitje z omejenimi zmožnostmi,« dodajajo v Konjeniškem klubu Zaton.
Razgibavanje celega telesa in grajenje medsebojnega zaupanja
Elementi voltižiranja po besedah Števaneceve enakomerno razgibajo celotno telo, saj ni noben del telesa bolj obremenjen kot drugi. Določeni elementi voltižiranja pa se marsikje uporabljajo tudi v terapevtske namene.
»Poleg tega pa otroci postanejo samozavestnejši, saj skrbijo za žival, ki je dosti večja od njih, znebijo se pretiranega strahu pred avtoriteto, čeprav jo morajo spoštovati. Ko skupina otrok skrbi za enega konja se naučijo tudi deljenja njim najljubše stvari,« dodajajo v Zatonu. Otroci tako skozi voltižiranje spoznajo konjevo naravo in s tem hitro gradijo medsebojno zaupanje.
Le v Pomurju
Voltižiranje je kot športna disciplina precej mlada in je še ni na Olimpijskih igrah. Dobro je razvita v Nemčiji, Avstriji in Italiji, v Sloveniji pa je praktično ni mogoče trenirati. Razen v Pomurju: »Samo v tujini lahko dobiš znanje in izkušnje za to vrsto konjeniškega športa. Upamo, da se bo kmalu še kakšen klub odločil za izvajanje tega športa. Je pa res, da so konji za voltižiranje zaradi svojega znanja precej dragi in si jih šole jahanja le stežka privoščijo,« še dodajajo v Zatonu.
