Letalske nesreče: Človeški faktor in slabo vreme najpogostejša vzroka, zakaj trajajo preiskave tako dolgo?

Tretja nedelja v novembru bo za vedno ostala zapisana kot ena najbolj črnih nedelj v Sloveniji.

V nepredstavljivi tragediji so ugasnila tri mlada življenja. Zaradi strmoglavljenja letala v Gančanih so umrli pilot in dva potnika.

Viljem Kolar, predsednik Letalskega centra Maribor, je po nesreči povedal, da je šlo za najhujšo nesrečo s smrtnim izidom v zadnjih tridesetih letih v njihovem klubu.

Po njegovih pojasnilih med letom ni bil sprožen noben postopek v sili, po videnju na terenu pa ni bilo zaznati, da bi želel pilot prisilno pristati.

Dolgotrajne preiskave vzroka za nastanek letalskih nesreč

Slovensko letalsko zgodovino je zaznamovalo kar nekaj letalskih nesreč, nesreča v Gančanih pa velja za eno najhujših v zgodovini Slovenije.

Vse letalske nesreče, ki so zaznamovale Slovenijo, imajo eno skupno stvar - dolgotrajno preiskovanje vzroka za nastanek nesreče.

Poročali smo, da osem let po tragediji, v kateri so umrli trije Prekmurci, končnega poročila še vedno ni, preiskava balonarske nesreče iz leta 2022 pa se je končala šele dve leti po nesreči.

Za pojasnila o tem, kako dolgo traja preiskovanje letalskih nesreč, kako poteka in katere dogodke najpogosteje preiskujejo, smo se obrnili na službo za preiskovanje letalskih, pomorskih in železniških nesreč in incidentov.

Kaj vse vpliva na dolžino preiskave letalskih nesreč?

V službi za preiskovanje letalskih, pomorskih in železniških nesreč in incidentov so za Sobotainfo pojasnili, da je dolžina preiskave odvisna od več faktorjev.

Med najbolj pomembnimi so resnost letalske nesreče (ali letalska nesreča vključuje smrtne žrtve ali ne), hitrost pridobivanja relevantnih podatkov, ki so potrebni za razjasnitev okoliščini in vključujejo tudi druge nacionalne in tuje subjekte ter ali so vsi potrebni podatki za razjasnitev dejansko na voljo.

»Prav tako na čas vpliva število novih preiskav v tekočem letu ter skupno število odprtih preiskav, ki so v teku,« so dodali.

Preiskava letalske nesreče ni namenjena ugotavljanju krivde ali odgovornosti

Preiskava letalske nesreče poteka po vnaprej določenih mednarodnih standardih, ki imajo lahko rahla odstopanja glede na vrsto dogodka in okoliščin.

Če se zgodi letalska nesreča, ki vključuje smrtne žrtve, je prvi korak po prejetju obvestila o nesreči s strani policije takojšnja napotitev preiskovalca letalskih nesreč na kraj nesreče, ki ga policija predhodno zavaruje.

»Ogled kraja nesreče in preiskava na terenu poteka vzporedno z ogledom in preiskavo policije in državnega tožilstva oziroma preiskovalnega sodnika, pomembno pa je poudariti, da sta preiskava nesreče s strani preiskovalnega organa in preiskava s strani policije dva različna postopka, ki nimata skupnega namena,« so pojasnili.

Preiskava letalske nesreče ni namenjena ugotavljanju krivde ali odgovornosti, temveč ugotavljanju vzrokov, ki so pripeljali do nesreče, z namenom preprečitve ponovitve tovrstnih nesreč.

Ob zaključku preiskave se pripravi končno poročilo o preiskavi letalske nesreče

Po ogledu kraja nesreče in zbranih prvih osnovnih podatkih preiskovalni organ obvesti vse subjekte, ki jih mora obvestiti po mednarodnih standardih.

To so preiskovalni organi držav registracije letala, operaterji letala, načrtovalec in proizvajalec letala in Mednarodna organizacija civilnega letalstva v primeru, ko letalo presega 2250 kilogramov vzletne mase.

V nadaljevanju preiskave sodelujejo dodeljeni akreditirani predstavniki vseh zadevnih držav, preko katerih preiskovalni organ pridobiva podatke in pomoč pri preiskavi okoliščin nesreče.

Ob zaključku preiskave se pripravi končno poročilo o preiskavi letalske nesreče, ki je javno dostopno na spletni strani ministrstva za infrastrukturo.

»V sklopu preiskave letalske nesreče je potrebno preiskati vse okoliščine, podatke in dejstva, ki bi lahko pripeljali do nesreče, kar vključuje tako mehanske napake, sistemske napake v izvajanju letalskih operacij, pomanjkljivost predpisov in tudi človeške faktorje.«

Najpogostejši vzroki so človeški faktor in vremenske razmere

Leta 2013 je prišlo v Sloveniji do osem letalskih nesreč, leta 2014 do sedmih, leta 2015 do devetih, leta 2016 do osmih, leta 2017 do štirih, leta 2018 in 2019 do treh, leta 2020 do štirih, leta 2021 pa do ene.

V tem času je bilo resnih incidentov skupno 18. Največ nesreč se je zgodilo z ultralahkimi motornimi letali.

V Sloveniji najpogosteje preiskujejo dogodke s področja splošnega letalstva, zato se razlogi razlikujejo, najpogostejši pa so človeški faktor in vremenske razmere.

Po letalski nesreči se običajno izvede tudi ločena sodna preiskava, s katero se ugotovi odgovornost.

Ta postopek je neodvisen od preiskave, ki jo izvede organ za preiskave v zvezi z varnostjo.