Kakšne so razlike med poimenovanji?
Poletje je čas za ledene užitke, a ko posežete po vitrini ali zamrzovalniku, morda sploh ne veste, ali držite v roki sladoled, sorbet, gelato, zamrznjen jogurt ali rastlinsko alternativo.
Zveza potrošnikov Slovenije informira, da je ključ do razumevanja razlike na embalaži – sestavine, navedene po vrstnem redu glede na delež.
Sladoled ima običajno mlečno osnovo, pogosto z dodatkom smetane in jajčnih rumenjakov, zato vsebuje približno 10 odstotkov mlečne maščobe.
Značilna zračna in rahla tekstura nastane z nenehnim mešanjem med zamrzovanjem, saj se tako v maso vmeša zrak.
Italijanska različica sladoleda
Gelato je sicer italijanska različica sladoleda, a vsebuje manj smetane, običajno brez jajc, zato ima gostejšo, bolj kremasto strukturo.
Vmešanega je manj zraka, postreže pa se pri višji temperaturi, kar mu daje mehkejši okus in sijoč videz.
Gorski led in sadni sokovi?
Sorbet temelji na vodni osnovi s sadno kašo in sladkorjem, kar ga naredi idealnega za vegane in ljudi s celiakijo.
Po legendi so ga pripravljali že stari Rimljani z gorskim ledom in sadnimi sokovi.
Zdravju prijaznejša izbira je zamrznjen jogurt, ki ima običajno manj maščobe in sladkorja, razen če ga kombiniramo z dodatki, kot so bomboni ali oreščki.
In če se izogibate mleku ali živalskim sestavinam?
Na voljo so številni rastlinski sladoledi iz sojinega, riževega, ovsenega ali kokosovega napitka.
Ti ne vsebujejo mleka, smetane ali jajc, vsebujejo manj nasičenih maščob in predstavljajo trajnostno alternativo za vse, ki prisegajo na bolj okolju prijazne izbire.
Izbira ledene sladice tako ni le vprašanje okusa, temveč tudi sestave, prehranskih navad in vrednot.
