Novopečeni direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota Daniel Grabar, ki bo svoj mandat pričel z majem, nam je razkril, kako se bolnišnica sooča s trenutnimi izzivi, kako kaže izboru njegove zamenjave in ali bo odhajajoči direktor ostal del njegove ekipe.
Bolnišnice po celotni Sloveniji poročajo o tako imenovanem tretjem valu epidemije in soboška bolnišnica pri tem ni nobena izjema. V zadnjih nekaj tednih število hospitaliziranih niha med 40 in 50, včeraj je bolnišnično oskrbo v soboški bolnišnici potrebovalo 43 oseb.
Enkrat več bolnikov potrebuje intenzivno terapijo kot v drugem valu
Kot pravi Daniel Grabar, direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota, številke več ali manj ostajajo na isti ravni, večjega priliva ni zaznati. »Kolikor jih na dnevni ravni sprejmemo, približno toliko jih tudi odpustimo v domačo oskrbo,« pojasnjuje.
Se pa podobno kot po celotni Sloveniji soočajo z eno ključno spremembo, ki situacijo razlikuje od tiste v drugem valu. »Problem je obremenjenost intenzivne nege. Prej je bilo okoli deset odstotkov pacientov na intenzivni negi, zato bi zdaj pričakovali največ pet bolnikov, trenutno pa jih je enajst od 43 hospitaliziranih,« poudarja in dodaja, da je prišlo tudi do spremembe v starostni strukturi pacientov.
»Prevladujejo bolniki v srednjih letih. Gre večinoma za 60-letnike, ki pa so kar hudo prizadeti. Starostnikov je znatno manj, prihaja pa do težjega poteka bolezni pri mlajših osebah«.
PREBERITE ŠE:
Deset odstotkov okuženih v Pomurju pristane pri njih
Pomurska regija je sicer v zadnjem obdobju statistična regija z najboljšo epidemiološko sliko v državi. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje z dne 7.4.2021 ima Pomurje tako najboljšo sedemdnevno incidenco na 100.000 prebivalcev (198,4) in ravno tako sedemdnevno povprečje na 100.000 prebivalcev (28,3). Tudi Grabar priznava, da regija nima hudih številk, kar pomembno vpliva na obremenjenost regijske bolnišnice.
»Glede na izkušnje okoli deset odstotkov okuženih pristane pri nas. Manj bo okužb, manj bo tudi pritiska na nas. Trenutno sta najpomembnejša in tudi edina ukrepa cepljenje ter dosledno upoštevanje že vsem znanih ukrepov,« meni bodoči prvi mož soboške bolnišnice, ki pa priznava, da je situacija nepredvidljiva in bo veliko odvisno tudi od tega, kaj bo prineslo zadnje zaprtje države.
Več zanimanja za Grabarjevo zamenjavo
Grabar se bo po 21. letih vodenja strokovnega dela zavihtel še na čelo bolnišnice, razpis za njegovo zamenjavo na mestu strokovnega direktorja pa je že v teku. Kdo bi lahko stopil v Grabarjeve čevlje in se preizkusil v precej odgovorni vlogi? Govoric je nemalo, a v preteklosti zanimanja prav veliko ni bilo.
»Gre za odprt razpis in čakamo prijave, nato pa bo po petnajstih dneh tekel postopek naprej. Res je, da sem bil na zadnjih izborih edini kandidat, čeprav sem tudi takrat nagovarjal mlajše sodelavce. Sedaj so nekoliko bolj pripravljeni za nadaljnje sodelovanje,« napoveduje večji interes tokrat.
Svet zavoda je sicer že imenoval razpisno komisijo, ki bo pregledala prijave, ravno tako je v pristojnosti sveta zavoda imenovanje strokovnega direktorja, a po predhodnem mnenju strokovnega sveta in direktorja.
PREBERITE ŠE:
-
Lokalno | 4 komentarjevGrabar po zeleni luči vlade: Trenutne epidemične razmere zahtevajo izredno prilagodljivost
-
Lokalno | 24 komentarjevSvet zavoda izbral: To bo novi direktor soboške bolnišnice
-
Lokalno | 76 komentarjevSpremembe na čelu soboške bolnišnice? Vlada pred izbiranjem direktorja zamenjala člane sveta zavoda
V pripravi zunanja revizija, kaj bo pa pokazal nadzor nad covid dodatki?
Svet zavoda, ki mu predseduje Suzana Šuklar, je sicer vodstvu bolnišnice po potrditvi letnega poročila o poslovanju naložil pripravo revizije poslovanja za leto 2020 in to najpozneje do polletnega poročila. Kot pravi Grabar so v preteklosti opravljali notranje revizije, zdaj pa so v svetu zavoda sklenili, da se opravi zunanja, s čimer bodo v teh covidnih časih imeli precej dela. Ravno tako je minister za zdravje Janez Poklukar odredil nujno izvedbo nadzorov nad izplačili dodatkov za covid-19 vsem javno-zdravstvenim zavodom.
»Med bolnišnicami so velike razlike, a mi nismo nikoli izstopali, zato je mogoče prav, da se to malo preveri in primerja. Gre pa seveda za občutljivo zadevo, a mi delamo v skladu s vsemi pravili. Včasih so razlage takšne in drugačne, ampak menim, da je bila bolnišnica do sedaj vodena dobro in ne pričakujemo negativnih presenečenj,« pojasnjuje Grabar.
Soboška bolnišnica je sicer v lanskem letu 1143 zaposlenim izplačala dobrih 6,7 milijona evrov covid dodatkov. Za primerjavo, v UKC Maribor, kjer imajo 3666 zaposlenih, so v času epidemije izplačali 22,3 milijona evra covid dodatkov, v ptujski bolnišnici s 542 zaposlenimi je bilo izplačanih za dobre tri milijone evrov dodatkov, v celjski bolnišnici, kjer si kruh služi 2100 oseb, pa je bilo za dodatke k plačam izstavljenih zahtevkov v višini dobrih 12 milijonov evrov.
Največ izplačil je bilo v tudi največji slovenski bolnišnici, UKC Ljubljana, kjer je zaposlenih 8387 oseb. Za covid dodatke je namreč v lanskem letu šlo 42,5 milijona evra. Vse covid dodatke so sicer bolnišnice dobile refundirane iz državnega proračuna.
Korošec od direktorja do svetovalca?
Dolgoletni direktor Bojan Korošec pa morda še ni rekel zadnje, saj je bolnišnica sprožila spremembe pravilnika o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest. Korošec bi tako pod novim vodstvom lahko zasedel mesto svetovalca, čemur je naklonjen tudi Grabar.
»Pogovori so v teku in je pripravljen sodelovati, ker ga tudi potrebujemo. Veliko stvari se odpira, sploh v času covida, zato vsaka pomoč pride prav. Nismo pa se še dokončno dogovorili,« pa pravi bodoči direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota glede nadaljnjega sodelovanja s Korošcem.
