Odkar je v središču mesta Murska Sobota vzniknilo krožišče, smo bili v javnosti priča kar nekaj pritožbam čez novo ureditev. A ne le krožišče, kot kaže, nekatere razburja tudi ulična razsvetljava.
Ulična svetilka ji krati spanec
74-letna stanovalka stanovanjskega bloka na Slovenski ulici 29 denimo že vse od nastanka novega krožišča opozarja na nepravilnosti.
Pred svojim spalničnim oknom ima namreč v oddaljenosti pol metra od fasade postavljeno svetilko javne razsvetljave, ki sveti z močjo 103 vatov in ji tako domnevno krati spanec ter škoduje njenemu zdravju.
Njena hči trdi, da je projekt svetilko pravzaprav predvidel na drugi lokaciji, in ugotavlja, da so bile nameščene močnejše svetilke z visokim delom nazaj izsevane svetlobe, zaradi česar sta zdaj tako krožišče kot bližnja okolica preveč osvetljena.
Novo krožišče označuje za črno oziroma nevarno gradnjo, saj bi morala po njenem mnenju občina oziroma izvajalec pridobiti lokacijsko dovoljenje ter soglasje etažnih lastnikov.
Prepričana pa je tudi, da je svetilka na trenutni lokaciji na pločniku nevarna, saj sicer ne bi bila označena z belo-rdečo signalizacijo.
Občina že ukrepala?
A če ste te dni primerjali svetilke, ki obkrožajo krožišče, ste najbrž opazili, da so nekatere po novem opremljene tudi s črnimi zaslonkami. Kot kaže, so se torej odgovorni že odzvali na vsaj enega od omenjenih očitkov.
Za pojasnila v zvezi z omenjenim ukrepom in odziv na navedbe stanovalke smo zato prosili na Mestni občini Murska Sobota.
Težavno lociranje ulične razsvetljave
Kot so nam pojasnili, je bil investitor rekonstrukcije križišča pri Zvezdi Direkcija RS za infrastrukturo, delež Mestne občine Murska Sobota pa je bilo kritje investicije javne razsvetljave. Kot projektant je bil izbrano podjetje MAPING iz Murske Sobote.
Očitke, da gre za črno gradnjo zavračajo, saj kot pravijo, za rekonstrukcijo križišča ni potrebno gradbeno dovoljenje. Sama ureditev ulične razsvetljave pa se je očitno izkazala za precej težavno.
»Glede lokacije postavitve svetilke na vogalu objekta je bilo ob odkopu ugotovljeno, da zaradi zgoščenosti obstoječih komunalnih vodov ni bilo možnosti postavitve temelja za svetilko nikjer drugje. Upoštevano je bilo tudi samo lociranje, saj mora biti stojno mesto svetilke čim manj moteče, mora imeti odmik od roba vozišča, ne sme stati na kolesarski stezi in da mora biti čim bolj na zunanjem robu hodnika, to je tik ob objektu,« je povedal Hugo Maučec, svetovalec za prostorsko in urbanistično planiranje ter področje cestnega prometa na Mestni občini Murska Sobota.
Ker pa ima objekt na obeh straneh podhoda pod vogalom še dodatno stopnico izven linije fasade, naj bi bilo lociranje bližje k fasadi še dodatno oteženo.
»Trenutna lokacija temeljenja svetilke je bila žal edina možnost, bolje povedano, druge možnosti sploh ni bilo, saj vse, kar je dlje od predvidene lokacije, s projektom več ne omogoča primarne osvetlitve cestišča po pravilniku in tudi ne po izračunu,« še dodaja Maučec.
Nad moteče snope svetlobe z zaslonkami
Vendar pa so se strinjali, da je potrebno za preprečitev osvetljevanja zahodne in vzhodne fasade objekta na Slovenski ulici 29 zamenjati tip svetilke, in naročili ureditev razsvetljave tako, da ta ne bi bila več moteča za stanovalce.
Izvajalec javne razsvetljave je zato sedaj na svetila nove javne razsvetljave namestil zaslonke, ki onemogočajo padanje svetlobe na stanovanjski objekt.
Kot so zapisali na mestni občini, bodo v prihodnosti pristopili še k meritvam, s katerimi bodo preverili, ali svetloba na oknih ne presega predpisane vrednosti dveh luksov. Po potrebi pa bodo nato izvedli tudi ustrezne ukrepe oziroma povečali zaslonke.
