Po cepljenju državnega vrha s cepivom AstraZeneca se je množično cepljenje proti koronavirusu nadaljevalo tudi v Mariboru. Na seznamu so bili šolniki, mlajši kronični bolniki pa tudi poklicni gasilci, policisti in očitno tudi novinarji.
V Maribor je minuli konec tedna potekalo množično cepljenje proti novemu koronavirusu. Poleg zaposlenih šolnikov in kroničnih bolnikov so na vrsto prišli še poklicni gasilci in policisti Policijske uprave Maribor.
»Na vrsti so zaposleni v visokem šolstvu, torej tako Univerza v Mariboru kot ostali visokošolski zavodi, ki delujejo na mariborskem območju. Hkrati pride na vrsto tudi Policijska uprava Maribor, torej vse policijske postaje, ki spadajo pod policijsko upravo, pa tudi Gasilska brigada Maribor, torej to so poklici, ki delujejo kot tista kritična infrastruktura, za nekako normalno delovanje države. Hkrati pa smo pozvali še 140 kroničnih bolnikov,« je ob množičnem cepljenju dejal Aleksander Jus, pomočnik direktorja za področje zdravstvene nege v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor.
Kot je pojasnil Jus se bi naj čez vikend cepilo 32 gasilcev, 251 policistov, okrog 900 zaposlenih na področju visokega šolstva, 140 kroničnih bolnikov in posamezniki v dejavnostih, kjer morajo zagotavljati ustrezne pogoje za normalno življenje.
Danes pa je dan prišla informacija, da so se konec tedna v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja cepili tudi novinarji Večera, kar je dvignilo nemalo prahu.
Večerovci so se cepili na poziv ministrstva za zdravje
Potem ko je Evropska agencija za zdravila zagotovila, da je cepivo podjetja AstraZeneca varno in učinkovito, se v Sloveniji nadaljuje cepljenje z njim. Z omenjenim cepivom se je tako prejšnji teden cepil slovenski politični vrh, poslanci, ministri, svetniki in pa zaposleni v kritični infrastrukturi, v kateri so očitno tudi novinarji. Kljub temu da pri nas nismo cepili niti štiri odstotke starih od 65- do 69-letnikov.
Tako so se prejšnji konec tedna cepili tudi novinarji Večera. In kako je do tega lahko prišlo? Po njihovih pojasnilih je državna sekretarka na ministrstvu za zdravje z dopisom obvestila Društvo novinarjev Slovenije o umestitvi medijskih delavcev med kritično infrastrukturo.
»Zaposleni pri Časniku Večer smo bili konec prejšnjega tedna kot del kritične infrastrukture pozvani h kolektivnemu cepljenju, na katerega smo se prijavili že v začetku januarja 2021. Zaradi narave dela imajo naši zaposleni več stikov z drugimi ljudmi in so zato tudi bolj izpostavljeni okužbi. Vsaka nova okužba pa pomeni še večjo obremenitev za že tako zelo obremenjeno zdravstvo. Hkrati smo želeli ravnati družbeno odgovorno in s cepljenjem zaščititi zaposlene ter s tem poskrbeti, da bo tudi manj tveganj za vse, s katerimi smo v vsakodnevnem stiku,« so zapisali na Večeru.
»V petek, 19. marca, so nas iz Zdravstvenega doma Adolfa Drolca v Mariboru pozvali, naj se v skladu s prijavo, ki smo jo kot del kritične infrastrukture v Sloveniji oddali, udeležimo cepljenja, in kot odgovorna medijska hiša smo se seveda odzvali. Cepljeni smo bili s cepivom AstraZenece. Osrednji mariborski zdravstveni dom je bil v komunikaciji z nami ves čas strokoven in profesionalen, za kar se mu zahvaljujemo,« še dodajajo v svojem javnem zapisu.
Pri tem Večerovci zaključujejo, da niso v nobenem primeru prehitevali ali preskakovali vrste za cepljenje, ampak so sledili predlogom in pobudam ministrstva ter počakali na poziv in povabilo zdravstvenega doma.
To potrjuje tudi Društvo novinarjev Slovenije, kjer trdijo, da jim je državna sekretarka na ministrstvu za zdravje potrdila, da so novinarji del kritične infrastrukture, zaradi česar so o tem obvestili njihove člane.
»Ne bi bilo 'fer', da se prej cepimo zdravi in mlajši«
Da gre za sporno odločitev trdi predsednik vlade Janez Janša, ki je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da gre za kršitev strategije cepljenja.
»Šlo je za eklatantno kršitev povsem jasne strategije cepljenja. Za klientelizem. O kritični infrastrukturi ne odloča ZD Maribor. Drži pa, da imajo nekateri novinarji zaradi narave dela veliko kritičnih stikov in bodo vključeni v eno od prednostnih skupin,« je zapisal Janša.
Na Twitterju se je oglasila tudi Petra Sovdat, novinarka Financ, ki je zapisala, da se novinarji Financ niso cepili, saj po njenih besedah, to ne bi bilo prav. »Ne, mi smo za vrstni red po ogroženosti zaradi starosti ali kroničnih bolezni. Ne bi bilo 'fer', da se prej cepimo zdravi in mlajši, če je stanje tako,« je zapisal Sovdatova.
In kaj narekuje strategija cepljenja?
Vlada Republike Slovenije je Nacionalno strategijo cepljenja proti covid-19 sprejela 3. decembra 2020, novo Nacionalno strategijo cepljenja proti covid-19 je potrdila 1. marca letošnjega leta ter nekaj dni pozneje, 11. marca potrdila dopolnjeno verzijo številka III.
Prednostne skupine v dopolnjeni verziji so med drugim tudi zaposleni v sektorjih energetike, prometa, prehrane, farmacevtske industrije in farmacevtske veletrgovske dejavnosti, preskrbe s pitno vodo, financ, varovanja okolja ter informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov ter drugi zaposleni, ki izvajajo naloge, nujne za nemoteno delovanje države, udeleženci Olimpijskih iger, zaposleni in prostovoljci v organizacijah in združenjih, ki nudijo neposredno pomoč kroničnim bolnikom, odvisnim od drog, in drugim ranljivim skupinam.
Tudi Mariborinfo je s strani Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca prejelo poziv na cepljenje, vendar danes, nekaj pred 17. uro, kjer so izpostavili prav področje informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov.
»V želji, da bi kar najhitreje cepili čim večje število zaposlenih v sektorju informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov, zaposlenih na območju mariborske regije, bi potrebovali seznam kandidatov za cepljenje,« so med drugim zapisali.
Pa se novinarji sploh štejejo v področje informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov? Žiga Špiček, strokovnjak za kibernetsko varnost v industrijskih okoljih, opisuje omenjeni sektor kot sektor, ki odpravlja motnje in omogoča delovanje elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev. Novinarji tako očitno v omenjeni sektor ne spadajo.
