Nekoč največji mejni prehod v Jugoslaviji je danes prepuščen propadanju. V čigavi lasti so zapuščeni objekti in ali so aktualni kakšni načrti za obnovitev tega degradiranega območja?

Nekoč najprometnejši mejni prehod v državi je danes črna toča. Po uveljavitvi schengenske meje so se meje simbolično zabrisale, nekoč oblegane stavbe na obmejnem območju pa začele postopoma samevati in propadati. 

Fotografije razkrivajo groteskno stanje – razbita okna, uničene fasade, trava ki prerašča stene in poti, kupi smeti in celo zažgani avtomobili. Na nekdaj uspešne posle spominjajo le še zbledele table in napisi. 

Preverili smo, ali imajo lastniki tamkajšnjih objektov kakšne načrte, da se postapokaliptično stanje mejnega prehoda popravi.

Bo ta dočakal svetlo prihodnost? 

Veliko načrtov zasebnih investitorjev ostalo v predalih

Za območje so bili v preteklosti že večkrat veliki načrti za ureditev, ki pa niso dali rezultatov. Zakaj je ostalo le pri načrtih? 

Na občini Šentilj so za Mariborinfo pojasnili, da je nekaj objektov v zasebni lasti, nekaj v lasti države in občine.

»Tekom vseh razmer, ki so se v teku zadnjih let odvijale na tem območju (begunska kriza ter koronska kriza), so se načrti predvsem zasebnih investitorjev na tem območju verjetno posledično spremenili oziroma zaustavili,« pojasnjujejo na šentiljski občini. 

Občina: Sprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta je v zaključni fazi

Na občini ob tem pojasnjujejo, da so svoj del mejnega območja v preteklosti že urejali: »Občina je že pred leti pričela z urejanjem območja, kjer smo lastnik in tudi ta del mejnega prehoda uredila.« 

Kot pravijo, je v zaključni fazi sprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja, kjer je prostor predvsem za turistične oziroma ostale servisne storitve potnikom. 

»Prav tako smo z državo sodelovali pri idejni zasnovi nove prometne ureditve, ki vključuje novo krožišče ob samem izhodu iz države,« dodajajo. 

Kaj pa objekti, ki so v lasti države? 

Od junija 2021 dalje je potekal prenos upravljanja nepremičnin na bivših mejnih prehodih z ministrstva za javno upravo na ministrstvo za notranje zadeve, ki je po 1. januarju 2022 postalo upravljavec teh nepremičnin. 

»Na območju Šentilja se trenutno izvajajo aktivnosti nujno potrebnega rednega vzdrževanja, saj so objekti po ukinitvi mejne kontrole večinoma prazni,« so povedali na ministrstvu za notranje zadeve. 

Zapuščene carinarnice in drugi propadajoči objekti niso težava le Šentilja, ampak tudi drugih obmejnih območij po Sloveniji. 

Na ministrstvu pojasnjujejo, da bo na podlagi ažuriranja obsega mejnih območij oziroma določitve strateških točk na bivših mejnih prehodih vzpostavljena osnova za nadaljnje odločitve glede razpolaganja z objekti (tudi s tistimi v Šentilju), ki jih policija ali dolgoročno potrebuje za izvajanje svojih nalog ali pa se bodo zanje iskale druge rešitve (oddaja v najem, uporabo ...).

Komentarji (11)

mrbean (ni preverjeno)

pa mo mogli mij navadni smrtniki v žepe segnoti ka do tau vred zejle

jurko (ni preverjeno)

Ti, katere država podpira bi naj šli pa malo počistili in pospravili.

vaški (ni preverjeno)

Praznik športa ob Soboškem jezeru bi bil ravno pravi za to !

In reply to by jurko (ni preverjeno)

Fake (ni preverjeno)

Bravo novinar, ki si pisal ta članek. Niti enkrat ne omeniš, za kateri mejni prehod gre. Niti enkrat. Polpismeni že pišejo članke.

Majstore (ni preverjeno)

Če nanč ne ve

In reply to by Fake (ni preverjeno)

Maš okule? (ni preverjeno)

Debeli F., natekni si je, ka boš vido ŠENTILJ!

Maruulek (ni preverjeno)

Defuk je čoravi.

. (ni preverjeno)

Dobrodošli v slo veniji

lukčev mesec (ni preverjeno)

Šoping, šoping im Graz,...

Prelepi časi, tudi enkratna pesem iz tistega časa.

Še sedaj se večkrat sprašujem, kako smo lahko vse te stvari, večina tehniko, prešvercali čez mejo ?

Tukaj v Šentilju sem po navadi šel, ko je bilo veliko robe v igri.

Ko je bila največja gužva se je najlažje peljalo čez.

In "Free shop", ali brezcarinska trgovina so bile zgodbe zase.

Ko smo imeli "Markovičev dinar" !

Polni prtljažnik cigarete in kava, potem dinarji v Marke in v Avstriji na banki Marke v Schillinge.

S Schillingi v "Free shop" in zgodba se je skoraj dnevno ponavljala.

Tudi mi ni popolnoma jasno, kako smo imeli toliko denarja !!!

10 in več mesečnih plač smo imeli v žepu !

Še mimogrede.

Tudi na račun inflacije se je dalo lepo živeti.

In to pred letom 1990 v Jugoslaviji.

Lahko si hišo zgradil zastonj ali kupil nov avto, na račun inflacije seveda.

4r (ni preverjeno)

Ja, za marsikaj je prikrajšana generacija, rojena po letu 1990! Ni bilo vse tako slabo, kot danes negativno propagira naša skrajna desnica in s tem pači takratno dejansko stanje. Mnogi od današnjih "pljuvalcev" v svojo skledo, so marsikaj namerno pozabili!? Danes sicer ni več meja, so pa razlike med revnimi in bogatimi državljani.

In reply to by lukčev mesec (ni preverjeno)

realnooo (ni preverjeno)

PA KOGA TAU BRIGA!!!
NAPISITE IN OBRAZLOZITE ZAKOJ KOMUNALA ZDIGNILA STROSKE!!!????

Starejše novice