Muzej norosti, Trate, ki deluje v javnem interesu ohranjanja kulturne dediščine in je stranka v postopku CPVO za HE Hrastje-Mota, organizira protestni pohod za reko Muro. Ta se bo odvil v soboto, 6. januarja 2018, po naslednjem programu: 9:30 Cmureški most, Trate: protestni pohod ob Muri do Sladkega Vrha 11:30 pri Gasilskem domu v Sladkem Vrhu: kulturni program in zborovanje
Zakaj pohod prav zdaj?
Andreja Slameršek, Muro! in predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS)
Leto 2018 bo odločilno za reko Muro, saj Slovenija sprejema ključne energetske dokumente, strokovnjakinja za vsebinske in pravne zadeve v kampanji Rešimo, ki vključujejo energetsko izrabo reke Mure. Odločevalcem v Ljubljani želimo pravočasno posredovati sporočilo, da naj Muro izključijo iz teh dokumentov in jo končno prepustijo lokalnemu prebivalstvu, da gradijo zgodbo biosfere z revitalizacijo reke (reševanje okoljskih težav, ki pestijo Pomurje - poglabljanje rečne struge, upad podtalnice, izboljšanje poplavne varnosti, zmanjšanje vplivov suše in poplav, prilagoditev na podnebne spremembe) ter trajnostnega življenja in preživetja ob reki Muri.
Kmalu pričakujemo javno objavo Akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (ANOVE), na katerega smo nevladne organizacije podale pripombe (15. 9. 2017) in se udeležile javne obravnave v Ljubljani (12. 7. 2017), ter zahtevale izbris reke Mure iz ANOVE. Dokument bi že moral biti objavljen v letu 2017. Torej je samo vprašanje časa, kdaj bo objavljen, seveda pa pričakujemo, da ta verzija ne bo več vsebovala reke Mure.
Do 15. 1. 2018 poteka javna obravnava Energetskega koncepta Slovenije, na katerega bomo nevladne organizacije tudi podale pripombe.
Poteka tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje za hidroelektrarno Hrastje-Mota, v okviru katerega se je izdelalo okoljsko poročilo, ki je že pokazalo, da je poseg nesprejemljiv, ker bi imel prevelik vpliv na naravo. Okoljsko poročilo sedaj investitor še vedno dopolnjuje in trdi, da je vplive možno izravnati. Vplivov ni možno izravnati. Investitor je izkazal tudi namero o postopku prevlade drugega javnega interesa nad javnim interesom ohranjanja narave. Za to potrebujejo tudi javno mnenje. Zahtevamo zaključitev postopka CPVO za HE Hrastje - Mota, brez možnosti vstopanja investitorja v postopek prevlade drugega javnega interesa po habitatni direktivi in v postopek izjeme za poslabšanje ekološkega stanja voda po vodni direktivi.
dr. Sonja Bezjak, vodja Muzeja norosti, Trate
S tem protestnim shodom želimo opozoriti na več kot 30 let trajajočo bitko za reko Muro in odločevalcem v Ljubljano poslati jasno sporočilo, da hidroelektrarn na Muri ne bo in naj prepustijo regijo zgodbi, ki jo tke lokalno prebivalstvo. Ter da tukaj poleg komarjev, sulcev in žab živi tudi človek, ki ne želi hidroelektrarn na Muri.
Sicer pa smo v Muzeju norosti stranka v postopku za HE Hrastje Mota. Prizadevamo si, da se v postopku upošteva tudi človeka in njegovo tisočletno navzočnost ob reki. V obubožani in deprivilegirani regiji vidimo Muro kot svojo razvojno priložnost, ki jo želimo graditi na trajnostnem turizmu in kmetijstvu. Pomembno je tudi dejstvo, da danes svojo sonaravno prihodnost ob Muri gradimo v sodelovanju s sosedi iz Avstrije. Do nedavnega nas je reka ločevala, sedaj povezuje. Zato je nesprejemljivo, da bi nam danes to razvojno priložnost vzeli, zaradi nekih enostranskih interesov odločevalcev, ki jih regija kot taka sploh ne zanima.
Naj poudarim še, da so prizadevanja za ohranitev reke Mure stara že več kot 30 let. Tudi o tem, da nismo od včeraj, želimo glasno govoriti. Za protestni dogodek smo uporabili grafiko kampanje iz prve bitke. Vse bolj spoznavamo, kako se po 30 letih pravzaprav odvijajo razprave o identičnih vprašanjih, čeprav je stroka že v 80ih pokazala neupravičenost izgradnje in je lokalno prebivalstvo že takrat reklo svoj glasni ja, za ohranitev reke in glasni ne, gradnji hidroelektrarn na Muri! Temu shodu bodo sledile še številne aktivnosti, tudi tedenski sestanki v Ljubljani, če bo potrebno... Kot spomin na prvo bitko v juniju načrtujemo pregledno razstavo in Mura fuck off festival. Ta bitka za Muro nam daje energijo za naprej, saj so nam naši predniki zapustili neprecenljivo dediščino - prosto tekočo reko Muro, ki je danes kandidatka za biosfero Mura-Drava-Donava, s skupnim imenom evropska Amazonka....
Na dogodek smo povabili tudi župane vseh občin predlaganega biosfernega območja. Župana občin Šentilj in Apače sta že potrdila udeležbo. Prav tako Toni Vukan, župan sosednjega avstrijskega mesteca Mureck. Povabili pa bomo tudi odločevalce, soglasodajalce, mnenjedajalce... Želimo si njihove navzočnosti in s tem tudi priložnosti, da jim še v živo povemo, da v v našem življenjskem prostoru ne bo hidroelektrarn.
Andreja Slameršek:
Kampanjo Rešimo Muro podpira že več kot 70 organizacij in številni podporniki strokovnjaki z različnih področij, ter znane osebnosti Vlado Kreslin, Vlado Poredoš, Vlado Žabot, Feri Lainšček, Arne Hodalič, Matevž Lenarčič, Valentina Smej Novak...
Več na povezavi: http://www.amazon-of-europe.com/si/podporniki-mura/
Pa tudi Evropska stranka zelenih dr. Igor Šoltes (Slovenija) in Thomas Waitz (Avstrija).
O kampanji Rešimo Muro!
Kampanja Rešimo Muro! je nastala na pobudo lokalnih pomurskih nevladnih organizacij, ki se že desetletja borijo, da bi Muro ohranili kot prosto tekočo reko brez hidroenergetskih jezov. Kampanja se je začela 9. aprila 2016 in jo podpira več kot 70 lokalnih, nacionalnih in tujih nevladnih organizacij, številni slovenski in tuji strokovnjaki ter priznane osebnosti. Za več informacij o kampanji Rešimo Muro! obiščite: www.resimo-muro.com ali www.amazon-of-europe.com/si/.
O Muzeju norosti, Trate
Muzej norosti je nastal leta 2013 kot lokalna slovensko-avstrijska iniciativa, ki si prizadeva za evidentiranje, ohranjanje in promocijo naravne in kulturne dediščine v regiji okoli gradu Cmurek. V njej akterji vidijo priložnost za razvoj okolju prijaznih delovnih mest, zlasti v turizmu. Od samega začetka svojo pozornost namenjajo izgradnji odnosov s sosedi iz Avstrije. Reka Mura zanje predstavlja temeljno skupno naravno vrednoto, na kateri gradijo skupne razvojne priložnosti. Grožnja glede izgradnje hidroelektrarn na Muri zavira razvojne aktivnosti in povzroča dodatno škodo že tako podhranjeni regiji. Za več informacij: https://www.facebook.com/norostnameji/
O DPRS
Osnovni namen delovanja Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS) je varovanje sladkovodnih rib in njihovih habitatov z raziskavami, naravovarstvenimi aktivnostmi, popularizacija poznavanja sladkovodnih rib, izdajateljska in izobraževalna dejavnost ter sodelovanje z drugimi sorodnimi nevladnimi in vladnimi organizacijami. Za več informacij o DPRS obiščite: http://www.dprs.si/sl
