Svoje razmišljanje o gradnji hidroelektrarn na Muri deli z vami Samuel Friškič.
"V zadnjem času sem opazil nenavadno naklonjenost nekaterih znanih in predvsem vplivnih Pomurcev gradnji hidroelektrarn na reki Muri. Nekateri izmed gorečih zagovornikov veljajo v naši regiji za kar napredno misleče in predvsem uspešne poslovneže ali politike. Zato me je njihova nenavadna drža še toliko bolj presenetila (čeprav me upoštevajoč družbeno realnost v regiji morda niti ne bi smela).
Iz zgodovine poznamo prvi val teženj za gradnjo HEj na Muri v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki pa so bile zaradi objektivnih razlogov, ki so govorili proti tovrstnim neracionalnim in netrajnostnim energetskim posegom, opuščene. Četrt stoletja po tem, pa so apetiti zopet oživeli. Mure je sicer manj in klimatologi in hidrologi opozarjajo na upad vodostajev vseh alpskih rek v prihodnjih 50 letih, menda celo za celo četrtino. Tem opozorilom gre verjeti in jih vzeti zelo resno. Saj nam je menda jasno, da ledeniki v Alpah drastično hitro izginjajo. Samo, če pogledamo naš triglavski ledenik, je slika precej jasna.
Biotska raznovrstnost ob reki Muri (gre za praktično edine preostale poplavne gozdove, za domovanje nekaterih zelo redkih živalskih vrst, za rastišča mnogih redkih rastlin, za edino nižinsko reko v Sloveniji, ki je vsaj še pogojno rečeno neuničena) je prav tako bila zaradi različnih vplivov zelo na udaru, vendar se zaradi nekaterih mednarodnih projektov in predvsem zaradi požrtvovalnosti in pridnosti nekaterih nesebičnih in dejansko trajnostno mislečih ljudi njeno stanje v zadnjem času opazno popravlja.
Poraba elektrike je v Sloveniji izjemno visoka. Med drugim gre razloge za tako stanje pripisati dejstvu, da so naše zgradbe (tako bivališča, kakor poslovni in javni prostori) energetsko zelo potratne. Prav tako zelo visok odstotek gospodinjstev, podjetij in javnih institucij, uporablja zelo potratne gospodinjske aparate. Realen izračun pravi naslednje: če bi 350 milijonov evrov, kolikor bi naj stala gradnja HEj na Muri, država porabila za subvencije vsem slovenskim gospodinjstvom (teh je okrog 700.000) za zamenjavo gospodinjskih aparatov z novimi varčnimi aparati razreda A+++, bi v zelo kratkem času privarčevali toliko energije, kot bi je je proizvedlo okrog 15 HEj (na Muri jih po mnenju Dravskih elektrarn ni mogoče umestiti bistveno več kot 4 ali 6). Nočem špekulirati, koliko energije bi privarčevali, če bi država trenutno milijon tristo evrov, kolikor bi naj stal TEŠ 6 investirala v fotovoltaično energijo, v razvoj pridobivanja energije s pomočjo vodikovih generatorjev oziroma s pomočjo elektrolize, nadalje v energetske sanacije zasebnih in javnih objektov v državi in seveda tudi v ozaveščanje ljudi o smotrni in trajnostni rabi energije in drugih dobrin, vendar menim, da bi taka investicija lahko prinesla nesluteno dobre rezultate.
In zdaj še nekaj povsem drugega. V zadnjem času se veliko vozim ob Muri in na veliko veselje vidim ob njej čedalje več kolesarjev in pohodnikov (in to kljub temu, da brečna kolesarska pot sploh še ni urejena in zvezna), na njej vedno več čolnov in drugih plovil (tako turističnih, kakor športnih), gostinsko turistični objekti ob reki so kar dobro obiskani in še bi lahko našteval. Slovenija je menda sprejela tudi nacionalno strategijo za razvoj turizma, ki slednjega pelje v smer sonaravnega, trajnostnega razvoja. In taka strategija je Muri in razvoju turizma v Pomurju praktično pisana na kožo. Z drugimi besedami razvoj leži pred nami, samo skloniti se je treba in ga pobrati. Če seštejemo ljudi, ki trenutno v različnih oblikah delajo v turizmu ob Muri je njihovo število že krepko čez 15, kar bi naj bilo število delovnih mest v HEj, ki jo Dravske elektrarne želijo graditi. Kaj šele se lahko zgodi, če stopimo skupaj in začnemo razvijati še ostale turistične produkte. Predvsem bo obstajala potreba po manjših nastanitvenih kapacitetah (kolesarski hostli, izletniške kmetije, manjši kampi).
In zdaj še nekaj tretjega. Naj se vrnem k naslovu pričujoče kolumne in k uvodnemu odstavku. Nerad širim govorice, a vendar me vsaj dve izmed njih tako močno (pri)zadeneta, da ju moram deliti z vami. Ves čas me čudi, zakaj neki naj bi bila soboški župan in direktor največje regionalne razvojne agencije v Pomurju tako zelo zagreta za hidroelektrarne na Muri. Enemu ali drugemu, zelo verjetno pa najbrž obema, se menda obetajo (ali morda obljubljajo) visoki vodilni položaji v novo nastajajočem podjetju Murske elektrarne. Direktor največje gospodarske družbe v puconski občini in prvi človek razvojnega sveta Pomurske regije pa si menda obeta ogromne količine poceni gramoza iz Mure in vsaj kakšna podizvajalska dela pri gradnji. Če je na govoricah tudi kaj resnice, bo pokazal čas. Vsekakor ne govorim o dejstvih, ampak zgolj o indicih, ki se do neke mere pokrivajo. Če v kratkem dobim kakšne batine ali kakšno pošto z zasebno tožbo, vas o tem seveda obvestim. Za elektrarne je tudi prvi mož pomurske liberalne demokracije in vidni član PAZU-ja. Tukaj so interesi še nekoliko bolj mistični. Če jih kdo pozna, ga kar vabim h komentiranju.
Torej kaj vse bi morali storiti tisti, ki imajo apetite zasesti direktorske stolčke v HEj na Muri? Podreti bodo morali skoraj kilometrski pas dragocenega močvirnatega gozda na obeh bregovih Mure (500 metrov golosekov na vsaki strani). Še prej bodo morali vso svojo energijo, vse svoje znanje in predvsem ves svoj vpliv in vso svojo pozicijo moči usmeriti v intenzivne sestanke (potni stroški in dnevnica so za vse seveda zagotovljeni iz državnega proračuna). Ob vsem tem seveda nikoli niso v konfliktu interesov. Vse ljudi, ki jih poznajo bodo morali prepričati, da imajo znova prav, saj vendar imajo izkušnje z regionalnim razvojem. Dejstvo, da smo po vseh kazalnikih uvrščeni na rep slovenskih regij, je zanemarljivo. Vrli možje bodo ob vsem tem imeli plemenite cilje, in sicer delati za dobro tukajšnjih ljudi in narave, v skladu s trajnostnim, sonaravnim razvojem."
Samuel Friškič
