Kamion za kamionom do uspeha: Kako je Robert Bažika zgradil eno najbolj prepoznavnih podjetij v Pomurju

Podjetno z Robertom Bažiko. O podjetniški poti do enega večjih distributerjev palet v Sloveniji in pomembnega logističnega partnerja na področju transporta svežega mleka. 

Robert Bažika, direktor in lastnik podjetja Barting, je svojo podjetniško pot začel povsem spontano, brez velikih načrtov, a z jasno vrednoto - vztrajnostjo. Po izobrazbi elektrotehnik se je po zaključku študija znašel na razpotju, kjer je priložnost prepoznal tam, kjer je sprva ni niti iskal - v distribuciji palet. Kar se je začelo kot naključna ideja in skromen posel »kamion za kamionom«, je danes zraslo v stabilno in prepoznavno podjetje z močnim položajem tako na domačem kot tudi širšem evropskem trgu. 

Podjetje Barting letos obeležuje 25 let delovanja, v tem času pa je iz majhnega samostojnega podjetništva preraslo v enega večjih distributerjev palet v Sloveniji in pomembnega logističnega partnerja na področju transporta svežega mleka. 

Bažikova podjetniška pot ni bila brez izzivov. V pogovoru razkriva, kako je iz glasbenika in samostojnega podjetnika zgradil uspešno logistično zgodbo, zakaj verjame v dolgoročne odnose in kaj bi svetoval mladim, ki se podajajo na podjetniško pot.

Podjetje Barting deluje že od leta 2001 - kako se spominjate začetkov in kako se je razvila vaša pot do enega večjih distributerjev palet v Sloveniji?

»Začetki niso bili enostavni. Čisto slučajno sem se odločil za podjetniško pot, glede na to, da sem zaključil študij na Fakulteti za elektrotehniko v Mariboru. Prakso sem opravljal v enem izmed podjetij, kjer sem tudi dokončal diplomo in njen praktični del. Potem mi je prijatelj predlagal, da bi začela distribuirati evropalete.  

V tistem času sem bil še povezan z glasbo, saj sem bil član skupine Halicanum. Posel se je razvijal postopoma – kamion za kamionom, približno na vsake tri mesece. Takrat sem delal sam. Leta 2001 sem odprl espe in postal samostojni podjetnik. Dve leti sem bil zaposlen v podjetju Varis iz Lendave. Poleg glasbe sem ves čas povečeval promet, saj sem vedel, da glasbena pot ne bo šla v nedogled in da bo treba dejavnost začeti jemati bolj resno. Leta 2004 sem zaposlil kolegico, ki je še danes z mano, tako da že več kot dvajset let delava skupaj. Tudi njej gre zahvala, da je podjetje postalo resno in da skrbimo za korektnost ter skrbnost v poslovanju.

Leta 2008 smo podjetje že preoblikovali v družbo z omejeno odgovornostjo in takrat kupili prve poslovne prostore. Pot ni bila enostavna, bila je precej težka. Nikoli si nisem mislil, da bo podjetje tako uspešno, kar pripisujem predvsem korektnemu in dobremu odnosu do poslovnih partnerjev.«

Tako da na začetku niste vedeli, v katero smer se bo vaše podjetje razvijalo oziroma kako se bo dejavnost širila, kot ste že omenili?  

»Ne, ne, ne. Začel sem s paletami, v čemer smo videli poslovno priložnost. Prijatelj na Madžarskem je imel znanca, ki je imel tovarno palet, in tako smo povsem naključno začeli z njihovo distribucijo. To področje ni bilo povezano z mojo izobrazbo ali stroko.

Ostal sem v logistiki, saj menim, da je pomembno vztrajati pri tem, kar začneš, in če v to verjameš, so rezultati tu. Mislim, da smo na področju palet uspešni, čez leta smo rasli. Res pa je, da je danes na trgu vedno več paletarjev, konkurenca je precej večja, vstopajo tudi zelo mala podjetja, ki konkurirajo večjim. To predstavlja določen izziv, vendar kljub temu ostajamo med večjimi v Sloveniji in želimo, da tako tudi ostane.

Zavedali smo se tudi, da ne moremo temeljiti le na eni dejavnosti. Prav palete so nas pripeljale do novih priložnosti - ker smo z njimi oskrbovali mlekarne, smo postopoma vstopili tudi na področje distribucije svežega mleka. Danes lahko rečem, da distribucija mleka predstavlja približno 75 do 80 odstotkov bruto prometa podjetja.

Lahko pa poudarimo tudi, da smo predstavnik podjetja Planika Turnišče na Madžarskem, in sicer za lovski in gozdni program.«

Poleg palet se, kot ste že omenili, ukvarjate tudi s prevozom surovega mleka …  

»Čisto slučajno smo prišli do te dejavnosti. Kot pravim, nas je nekako pot pripeljala do raznoraznih mlekarn, kjer se je pokazala poslovna priložnost zaradi potrebe po mleku. Glede na to, da dobro poznamo madžarsko mlekarstvo in kmetijstvo ter farme, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, smo počasi začeli.

Zavedali smo se, da to ne bo enostavna pot, saj gre za prehrambni izdelek, kjer veljajo številni predpisi. Pri hrani je potrebna še dodatna previdnost, tudi zaradi morebitnih reklamacij in drugih zapletov.

Postopoma smo začeli, kamion za kamionom. A prav tu so se pojavile prve resne težave, predvsem s plačilno disciplino. Na tem področju smo imeli kar precej izzivov. Zgodba se je nato razširila tudi izven slovenskih meja, kjer smo sodelovali, kot se je kasneje izkazalo, tudi z nekaterimi neresnimi podjetji.

Sledili so pravni postopki in sodišča. Kljub vsemu smo na koncu vedno prišli do zaključka, da je pravica zmagala. Danes smo še vedno prisotni na trgu in smo eden največjih distributerjev svežega mleka v tem delu Evrope.«

Se pravi, mleko uvažate v celoti iz Madžarske ali tudi kaj iz Slovenije?

»Delali smo tudi s slovenskimi zadrugami, pri čemer smo mleko izvažali v Italijo. Danes s slovenskimi zadrugami ne sodelujemo več, ampak delamo izključno z madžarskimi farmami. To mleko nato distribuiramo praktično po vsej Evropi – od Grčije, Italije, Hrvaške in Bosne do Slovenije, Romunije in Bolgarije. Gre za podjetja, ki dejansko oskrbujejo trg s svežim mlekom.

Delamo z največjimi mlekarnami na svetu, kot je recimo Lactalis Group. To dokazuje našo korektnost in zanesljivost. Pri mleku moraš biti zelo, zelo discipliniran in dosleden - tako pri dokumentaciji kot pri vseh postopkih, ki so precej bolj zahtevni kot na primer pri transportu palet. Gre za pokvarljivo blago, zato so standardi bistveno strožji.

Redno se izvajajo različne analize - tako na farmah kot v mlekarni. Poskrbeli smo tudi za lastno logistiko: nabavili smo transportna vozila in imamo lastne cisterne, s čimer dodatno zagotavljamo natančnost in doslednost podjetja.«

Kakšno je bilo poslovanje podjetja v letu 2024 in 2025 in kakšni so trendi za leto 2026?

»Leto 2024 lahko označimo kot eno najuspešnejših v našem poslovanju. To potrjuje tudi bruto promet, ki je znašal približno 25 milijonov evrov.

Nasprotno pa je bilo leto 2025 za podjetje zelo, zelo slabo. Glavni razlog so bile težave zaradi bolezni pri kravah (slinavka in parkljevka), zaradi katerih smo izgubili več farm – tri z omenjenega območja. Na podlagi evropskih predpisov je bil izvoz svežega mleka s teh območij prepovedan, zato smo morali sodelovanje s temi farmami prekiniti. Te so nato mleko prodajale znotraj Madžarske, znotraj omejenega območja, ali pa so ga morale pasterizirati.

Pasterizacija za nas zaradi velikih količin ni bila izvedljiva, dnevno namreč prepeljemo približno pet do šest cistern mleka. Poleg logističnih in časovnih izzivov bi to pomenilo tudi velik finančni strošek, saj pasterizacija enega kamiona stane okoli 3500 evrov, medtem ko so zaslužki veliko manjši. Posledično smo v letu 2025 imeli kar precej minusa in imeli dodatne stroške logistike.

Kljub temu velja poudariti, da so bile mlekarne in farme v tem obdobju zelo, zelo korektne in so nam šle naproti. Pomagale so nam tako finančno kot logistično pri reševanju nastalih težav. Dobro, to je že mimo.

Za leto 2026 pa so obeti dobri. Pogodbe so sklenjene in trendi so pozitivni. Res pa je, da se letos soočamo z novim izzivom – v Evropi je ogromno mleka. Proizvodnja svežega mleka je približno deset odstotkov višja kot običajno, medtem ko je poraba manjša. Glede na več milijard litrov mleka je to ogromno mleka in mlekarne so to izkoristile v svoj prid. To pomeni, da mlekarne izkoriščajo razmere in odkupujejo mleko po nižjih cenah, ki so trenutno precej nizke.«

Kako ste zadovoljni z bančnimi storitvami v Sloveniji ali banke nudijo podporo gospodarstvu, ko jih ta potrebuje?  

»Moram priznati, da smo z bančnimi storitvami zelo zadovoljni. Trenutno sodelujemo z dvema bankama, največ pa delamo z Novo Ljubljansko banko. Z njimi imamo zelo korekten odnos in nikoli ni bilo nobenih težav, ki jih ne bi skupaj rešili.

Sodelovanje torej ocenjujemo kot konstruktivno, vedno nam pridejo naproti, tako da se vidimo z njimi tudi v prihodnje. Naj omenim, da trenutno sodelujemo preko Slovenskega podjetniškega sklada, ravno smo znotraj enega razpisa in NLB je tisti, ki nam bo ta projekt financiral.  

Moram priznati, da je maksimalno korektno opravljeno delo z njihove strani.«

Koliko ljudi zaposlujete in kako so ti pomembni za vaše poslovanje?

»Trenutno nas je skupaj sedem in menim, da smo zelo uigrana ter učinkovita ekipa. Glede na obseg prometa, ki ga ustvarjamo, lahko rečem, da smo s sedmimi zaposlenimi zelo uspešni.«

Imate mogoče še kakšno hčerinsko družbo oziroma kaj poleg tega?

»Hčerinske družbe nimamo. Moram pa poudariti, da za nas dela ogromno zunanjih prevozniških podjetij s cisternami. Sami imamo dve lastni cisterni, poleg tega pa za nas redno dela še približno deset, mogoče celo do dvanajst cistern. Tako da imamo tri ali štiri podprevoznike, ki delajo za nas.«

Sedaj, če se vrneva na kupce, nekaj ste že omenili, ampak vseeno, kateri segment kupcev vam prinaša največ posla - kdo so vaše ključne stranke?

»Ključne stranke so predvsem mlekarne. Če govorimo o področju mleka, lahko izpostavim podjetja, kot so Lactalis, Vindija, Sabelli Group in Granarolo, sodelujemo pa tudi z mlekarno v Grčiji. To so vsi veliki giganti, zato nam sodelovanje z njimi predstavlja pomembno priznanje. To samo po sebi pove, da nas smatrajo kot strateškega partnerja.

Na področju palet sodelujemo z različnimi podjetji, med drugim tudi s podjetjem Sandoz. Ker so palete osnovni logistični element, praktično vsako proizvodno ali distribucijsko podjetje potrebuje tovrstne storitve. Tako sodelujemo s številnimi podjetji, na primer z Ilirijo in drugimi, tudi z mlekarnami.«

Delujete tudi na tujih trgih, na katerih? Omenili ste že Italijo, Grčijo.

»Grčija, Italija, Bolgarija, Romunija, Hrvaška, Bosna, Madžarska. Nekaj smo delali tudi z Avstrijo, Nemčijo, zdaj trenutno sicer ne delamo, ampak imamo kar precej povpraševanja s teh trgov. S Poljaki delamo ogromno, saj so trenutno naši glavni dobavitelji palet, prav tako pa na tem področju sodelujemo tudi z Madžari.«

Kaj vas kot podjetje najbolj razlikuje od konkurence na področju distribucije palet?

»Pravijo, da lastna hvala po navadi nima neke cene, lahko pa povem, da se potrudimo za vsakega kupca. Prvič, ko ga pridobimo, potem drugič, da dobi maksimalno korektno in zelo kvalitetno blago. Delamo z dobavitelji, ki imajo najbolj kvalitetno blago. Tudi cenovno moraš biti konkurenčen. Pomembni sta še točnost dobav ter urejena in natančna dokumentacija – od računov do vseh potrebnih dokazil, tudi z vidika davka na dodano vrednost.

Vse mora biti urejeno in usklajeno, saj prav to dokazuje našo korektnost in spoštovanje do poslovnih partnerjev.«

Kakšen vpliv ima vaše podjetje na lokalno okolje v Lendavi?

»Kot lokalno podjetje smo zagotovo že prepoznavni. Sodelujemo pri izvedbi določenih prireditev kot sponzorji, trudimo se tudi donirati šolam ter podpirati različna društva.

Res je, da nismo velik zaposlovalec, kot sem že omenil, nas je sedem, vendar smo vedno pripravljeni pomagati, priskočiti na pomoč.«

Kako pomembni so dolgoročni odnosi s strankami in partnerji v vašem poslu?

»Za vsak posel, ki ga delamo, razmišljamo, da delamo dolgoročno, ravno zato, ker smo še relativno mladi. Upokojitev je še daleč, obenem pa želimo, da bi podjetje nekoč prevzeli tudi naši potomci.  

Podjetje Barting letos praznuje 25 let delovanja in naša želja je, da to podjetje živi naprej. V vseh teh letih nismo bili nikoli v blokadi in nimamo dolgov, kar veliko pove o našem podjetju. Tako želimo nadaljevati tudi v prihodnje – ne le leto ali dve, ampak dokler bomo lahko.«

Kaj bi svetovali mladim, ki razmišljajo o podjetniški poti?

»To je težko svetovati. Vsak ima svojo poslovno idejo, ampak kakršno koli idejo ima, pri tem mora vztrajati, ne spreminjati, ker za vsako stvar, ki najde svoj prostor v poslovnem svetu ali pa na gospodarskem odru, moraš biti vztrajen in držati korekten pristop do tistega problema, ker enostavno ni nič.«

Kaj bi želeli, da mladi podjetniki razumejo o vaši panogi, pa se tega v šoli ne naučijo?

»Veste, kaj? Gospodarstvo, ki ga učijo v šoli, je čisto drugače kot pa na samem trgu. Rekel sem že, da lahko mogoče na ekonomski fakulteti jaz, ki nisem ekonomist, predavam, kako to v praksi funkcionira, ampak niti ne vem, kako bi ta predmet poimenoval.  

Bistvo je to, da vsaka šola zagotovo da širino. Sam nisem ekonomist, sem iz elektro stroke. Na drugi strani pa moraš vedeti, da nisi edini, da moraš biti vedno komunikativen in korekten do vsega in kljub temu da tvoja korektnost včasih dobi kakšno klofuto v življenju, se dolgoročno splača.

Tako da, v šoli je pomembno pridobiti čim več informacij, jeziki so zelo pomembni. Mi recimo tudi na tem področju obvladamo madžarščino, ampak vedno bolj poudarjam, da mi znanje angleščine zelo manjka, saj je v šoli nismo imeli. Trenutno mislim, da sem že prestar za to, da bi se začel učiti angleščino. Sicer pravijo, da nikoli ni prepozno, nemščino obvladam, ampak mladim bi rekel, da so jeziki, predvsem angleščina, osnova, potem je vse odprto. Glede na to, da imamo meje odprte, so odprte tudi poslovne priložnosti. Počnite nekaj, kar vas veseli, saj delo z veseljem prinaša tudi rezultate.«

Katera izkušnja iz otroštva ali mladosti vas je najbolj oblikovala kot človeka - in zakaj?  

»Kot otrok sem se zagotovo naučil delati in biti vztrajen. Pri nas je bilo delo vedno prisotno – doma smo imeli živali, za katere je bilo treba skrbeti. To ni bilo vprašanje ali izbira, ampak del vsakdana. Nihče me ni silil, a vedelo se je, da je to treba opraviti.

Ni bilo izobilja, ni bilo nekih igrač, prav tako ne računalnikov. Kljub temu smo imeli lepo otroštvo. Svojim staršem se lahko zagotovo zahvalim, da so me naučili reda, discipline, korektnosti, človečnosti in delavnosti.«

Kateri je vaš prvi 'resni' spomin na delo ali zaslužek in kaj vas je takrat naučil o denarju?  

»Do prvega zaslužka sem prišel zelo zgodaj. Pri petnajstih ali šestnajstih letih sem začel z glasbo, kasneje pa sem kot člani skupine Halicanum tudi zaslužili, saj smo bili pogosto na odrih.

Vendar me denar nikoli ni premamil - ne takrat in ne danes. Čeprav se v podjetju obrača precej denarja, se zavedam, da ta denar ni moj. Bruto promet ni moj; pomembna je razlika, za katero dejansko delamo.

Pogosto pravijo, da mora z rastjo denarja rasti tudi pamet – in to mora biti v ravnovesju. Če nekomu prehitro pride ogromno denarja v roko, ga lahko prav tako hitro tudi izgubi. Mene to nikoli ni premamilo in verjamem, da me tudi ne bo.«

Vaše delo je lahko zelo stresno. Kako skrbite za duševno in fizično kondicijo ter meje med delom in domom, ker verjetno je to težko usklajevati, ni kar tako?

»Moram povedati, da se redno ukvarjam s športom. Na fitnes hodim približno dvakrat na teden, če se le da, bi šel tudi trikrat, vendar je to težko izvedljivo. Potem še kakšni sprehodi ali kolesarjenje, čeprav je tega žal premalo.

Hodimo smučat, na morje, lov, potem streljanje na glinaste golobe, tako da so trenutki, ko se lahko človek odklopi, ampak glede na to, da imam zelo, zelo dobro ekipo, toliko stresa spet ni.  

Pri nas so, bom rekel, bolj impulzivni stresi, če pride do kakšne reklamacije, nepredvidenih težavah. Drugače pa je kar precej, bom rekel, dela, ki je na začetku nastavljeno, potem treba samo to realizirati.«

Ob kateri uri se potem zbujate zjutraj, če ni skrivnost?

»Ni nobena skrivnost - dvajset minut čez šesto, to je tista ura, ko se zbudim oziroma ko imam uro nastavljeno. Ob sedmih sem pa vedno na firmi. Vstajanje mi nikoli ne predstavlja težave, tudi če je treba ob treh ali štirih zjutraj.

Včasih se zgodi, da zaradi nepredvidenih situacij sam sedem v kamion in grem po mleko. Imamo sicer en kamion v rezervi, a če ni druge možnosti, se prilagodim - mleko sam pripeljem, ga razložim in uredim vse potrebno. Prilagajam se trenutnim situacijam.  

Res je, da bi si želel več časa za aktivnosti, kot sta kolesarjenje ali delo z rokami, vendar so bila obdobja, ko za to preprosto ni bilo časa - niti enkrat nisem sedel na kolo. Zato lahko rečem, šablonskega življenja pri meni ni.«

Tako da nimate nekih navad, kako čez dan ohraniti fokus?

»Na žalost, ne.«

Za konec še, katero knjigo, film, skladbo ali osebo bi priporočili našim bralcem, da bolje razumemo vaš notranji kompas?  

»Moram priznati, da nikoli nisem bil velik bralec. Se pa zelo dobro spomnim ene knjige, ki me je popolnoma pritegnila - Otroka kapitana Granta. Ne spomnim se več točno avtorja, vem pa, da knjige nisem mogel odložiti. Po tem pa nisem več veliko bral, saj sem bil vedno v pogonu.

Letno prevozim okoli sto tisoč kilometrov, zato veliko časa preživim v avtu. Posledično ne berem knjig in tudi filmov ne gledam. Sem pa velik ljubitelj glasbe - predvsem Avsenikov, kar ni nobena skrivnost. S Sašem Avsenikom imam tudi zelo dobre odnose, ne dolgo nazaj sem celo kupil eno izmed njegovih harmonik. Tudi sam sem igral harmoniko, čeprav sem danes že nekoliko izven tega. Z glasbo sem zaključil okoli leta 2010. Pred tem sem bil glasbeno aktiven kar sedemnajst let. Igrali smo v Nemčiji, Švici in Avstriji, največ pa po hotelih v Lendavi in Moravskih Toplicah.  

Življenje v tistem obdobju je bilo zelo naporno. Hkrati sem delal in igral tudi po večkrat na teden. Na splošno lahko rečem, da nikoli nisem imel nekih posebnih ritualov, kot je na primer branje. Vedno sem skušal čas izkoristiti čim bolj aktivno in produktivno.«

Podjetno omogočajo: Riko, NLB in Avant2Go.