Novi madžarski premier Péter Magyar je v Budimpešto že povabil tri ključne predstavnike madžarskih manjšin iz sosednjih držav. Kaj pa Dušan Orban?
Po prepričljivi zmagi stranke Tisza na aprilskih madžarskih parlamentarnih volitvah je novi madžarski premier Péter Magyar začel s konzultacijami z voditelji zamejskih madžarskih skupnosti.
Magyar je 15. aprila 2026 telefonsko govoril z Bálintom Pásztorjem, predsednikom Zveze vojvodinskih Madžarov in Lászlom Gubíkom, predsednikom Madžarske zveze na Slovaškem.
Oba je povabil na osebne pogovore v Budimpešto. Vabilu se je pridružil še Hunor Kelemen, predsednik romunske madžarske narodne skupnosti. Srečanje s Pásztorjem je potekalo 25. aprila in je dobilo precej medijske pozornosti, saj je Magyar po njem napovedal desetletno retroaktivno revizijo vseh nakazil iz matične države zamejskim skupnostim.
Kaj Magyar pričakuje od zamejcev
Iz Magyarjevih izjav po srečanjih in iz programa stranke Tisza je razvidnih nekaj jasnih sporočil. Magyar je po srečanju s Pásztorjem na družbenih omrežjih zapisal:
»Predsedniku sem jasno povedal, da pričakujemo bistvene spremembe glede preglednosti in učinkovitosti uporabe sredstev iz matične države, in ne bomo sprejeli, da madžarski mediji v Vojvodini, ki delujejo s podporo iz matične države in jih nadzoruje Zveza vojvodinskih Madžarov, prenašajo propagando Fidesza.«
Magyar je hkrati zagotovil, da se podpora ne bo ukinila. Pridobljene pravice ostanejo, kanali pa se bodo spremenili. V 240 strani dolgem programu stranke Tisza, ki je bil predstavljen 7. februarja 2026, je celoten dosedanji sistem opisan kot orodje političnega klientelizma.
Tisza v svojem programu o Mathias Corvinus Collegiumu, ustanovi, ki ima podružnice tudi v zamejstvu, zapiše:
»Vzpostavili bomo jasno mejo med izobraževanjem in propagando: država ne sme vzdrževati in financirati ustanove, katere delovanje določajo strankarski politični cilji, lojalnostne zahteve ali ideološka selekcija.«
V intervjuju za vojvodinski Szabad Magyar Szó je Tiszin kandidat Áron Kovács povedal:
»Stališče stranke Tisza je jasno: podpora zamejskim madžarskim skupnostim ostaja. Hkrati pa morajo biti podpore pregledne, preverljive in resnično usmerjene v gradnjo skupnosti.
Prosperitati, sklad Bethlen Gábor in podpora medijem so pomembni, vendar morajo o dodelitvi sredstev odločati resnične potrebe, ne politična lojalnost.«
Pásztor: »Pregled je v naših interesih«
Po srečanju z Magyarjem je Pásztor za vojvodinske medije povedal, da podpira napovedano revizijo, saj bo le tako mogoče ovreči očitke o nepreglednem delovanju njegove stranke.
Iz Romunije je Kelemen sporočil, da je romunska madžarska narodna skupnost pripravljena na »zasipanje jarkov«, kar je bilo v madžarskih medijih komentirano kot priznanje, da so iste jarke v veliki meri kopali tudi sami.
Iz Slovaške je Gubík po srečanju potrdil, da je nova vlada napovedala temeljito revizijo dosedanjih pogodb o financiranju iz sklada Bethlen Gábor in povezanih medijskih projektov.
Kakšno mesto ima Pomurje v Magyarjevih načrtih?
Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost je v zadnjem desetletju prejela za več milijonov evrov projektov iz sklada Bethlen Gábor, večji del v zadnjih petih letih Orbánovega mandata.
Skupnost je v lastnih letnih poročilih te donacije označila kot »večji del proračuna«, hkrati pa kot »zelo nepredvidljive«.
Je bil tudi Dušan Orban, predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, povabljen na podobne konzultacije kot Pásztor, Gubík in Kelemen? S tem vprašanjem smo se obrnili kar na slednjega.
»Trenutno z bodočim premierjem, ki bo najverjetneje 9. maja prisegel, usklajujemo termin za pogovore. Naša samoupravna narodna skupnost ne živi s strankarsko politiko in mi moramo sodelovati z izvoljeno vlado v Sloveniji in na Madžarskem.
Upamo na pristne odnose kot sedaj in da bomo lahko delovali skupno pričeto pot. Nič ne kaže na to, da bi se ta pot končala, saj so določeni pogovori že stekli in upamo, da bomo lahko imeli v kratkem pogovore s premierjem,« je dejal za Sobotainfo.
Bo tudi Orban deležen iste obravnave kot kolegi iz sosednjih držav? Poklicali smo tudi Ferenca Horvátha, nekdanjega predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in poslanca madžarske manjšine v državnem zboru. Zanimalo nas je, ali je morebiti vabilo prejel tudi on?
»Sem poslanec in ne predsednik skupnosti. Predvidevam, da bo novi predsednik skupnosti dobil to vabilo. Če pa bom vabilo dobil tudi jaz, se bom pogovorov seveda udeležil,« je zatrdil.
Madžarski premier bo prisegel sredi maja, ustanovna seja novega parlamenta pa bo 9. maja.
