Zveza svobodnih sindikatov Slovenije opozarja na visoko število delovnih nesreč s smrtnim izidom, ki jih je bilo lani 21, kar je po njihovih navedbah »nesprejemljivo visoko«. Inšpektorat za delo je letos prejel že 11 prijav smrtnih nezgod pri delu.
Ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem spominskem dnevu in svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije opozorila na razmere na področju varnosti pri delu. Kot vsako leto od 2006 so pripravili poročilo, v katerem ugotavljajo, da stanje še vedno ni zadovoljivo.
Predsednik Andrej Zorko poudarja: »Podatki nam kažejo, da z doseženim stanjem ne moremo biti zadovoljni. V letu 2025 je bilo prijavljenih 21 smrtnih nezgod pri delu, kar ostaja nesprejemljivo visoko. Dodatno skrbi nesorazmerno visok delež tujih delavcev med smrtnimi žrtvami, kar opozarja na vrzeli pri usposabljanju in zagotavljanju varnega dela.«
Samo v prvih treh mesecih letos je bilo smrtnih nezgod že enajst, kar je trikrat več kot v istem obdobju v preteklih letih. V dveh primerih je šlo za nezgodo delavcev slovenskih delodajalcev v Nemčiji.
Lani 21 smrtnih nesreč, letos že enajst
Po podatkih Inšpektorata Republike Slovenije za delo so delodajalci v letu 2025 prijavili več kot 14 tisoč nezgod in poškodb pri delu. Med njimi je bilo 21 smrtnih nesreč.
V dveh primerih, kjer so umrli štirje zaposleni delavci, je bil vzrok nezgode porušitev izkopa ali zasutje. V treh primerih je bil vzrok smrtne nezgode povozitev delavcev z delovno opremo. V dveh primerih je bil vzrok padec delavcev z višine in v dveh primerih gibajoči se deli delovne opreme. Po en primer vzrokov za nastanek nezgod pa je bil eksplozija tlačne posode, padec osebe pri gibanju, porušitev bremena na delavca, odlet sredstva za delo in zadušitev.
Vseh 21 smrtno ponesrečenih delavcev je bilo moških, starih med 18 in 63 let, največ v starostni skupini od 40 do 49 let.
Visok delež tujih delavcev med žrtvami
Posebej izstopa podatek, da je med smrtnimi žrtvami kar 38 odstotkov tujcev – šest iz Bosne in Hercegovine in dva iz Severne Makedonije.
Kot dodajajo na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, je težava pogosto v slabšem razumevanju jezika in navodil za varno delo. Na slovenskem trgu se namreč pojavlja vse več delavcev, ki ne razumejo niti slovenskega niti angleškega jezika, kar otežuje učinkovito usposabljanje.
-
Gospodarstvo | 0 komentarjevPoglejte, kje zaposleni dobijo skoraj 3000 evrov regresa
Poklicne bolezni še vedno slabo urejene
Sindikati opozarjajo tudi na področje poklicnih bolezni, kjer po njihovem mnenju sistem še vedno ne deluje ustrezno. Število priznanih primerov ostaja nizko, postopki so zapleteni, pregled nad dejanskim stanjem pa pomanjkljiv.
»Ti podatki kažejo na potrebo po bolj odločnem, usklajenem in sistemskem odzivu vseh pristojnih institucij,« poudarja Zorko.
Poziv k ukrepanju
Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ob tem poziva k izboljšavam na več ravneh – tako pri zakonodaji kot pri nadzoru in predvsem pri dejanskem izvajanju ukrepov za zaščito delavcev.
Ob tem poudarjajo tudi potrebo po večji odgovornosti delodajalcev in boljšem zavedanju pomena varnosti in zdravja pri delu, saj so posledice neustreznih razmer lahko tragične.
