Damjan Habjanec, lastnik podjetja Reseda, je v intervjuju za Ptujinfo brez olepševanja spregovoril o izvozu, negotovih trgih, kadrih, umetni inteligenci in podjetniškem »ne«, ki se je izkazal za eno najpomembnejših odločitev v zgodovini podjetja.
Ptujčan Damjan Habjanec ni tip direktorja, ki bi poslovanje spremljal le iz pisarne. V proizvodnji se sproščeno ustavi pri zaposlenih, v pogovoru hitro preklaplja med številkami, trgi, tehnologijo in zelo konkretnimi izkušnjami iz podjetniškega vsakdana. Prav ta neposrednost najbolje opiše tudi Resedo: lokalno podjetje iz Nove vasi pri Markovcih, ki pa skoraj vse prihodke ustvarja na tujih trgih.
Reseda, ki deluje od leta 2003, se je razvila v specializiranega dobavitelja zahtevnih kovinskih izdelkov, CNC obdelanih delov, sklopov in proizvodnih rešitev za kupce iz različnih industrij. Delajo za naročnike iz lakirne, lesne, vakuumske, avtomobilske, komunikacijske in radarske industrije, vse bolj pa gledajo tudi proti industriji čipov in medicini.
Kot je povedal v intervjuju za Ptujinfo v seriji pogovorov s podjetniki Podjetno, njihovi partnerji prihajajo iz Avstrije, Nemčije, Švice, Češke, Liechtensteina, Romunije in drugih trgov.
Celotni intervju z Damjanom Habjancem o vodenju Resede preberite tukaj:
Vstop na zahtevne tuje trge ni samoumeven
Habjanec je v intervjuju dejal, da danes največ prihodkov ustvarijo v lakirni industriji, kjer izdelujejo dele in sklope za lakirne sisteme, tudi ventilsko tehniko v robotih. Pomembni segmenti so še lesna industrija, vakuumska industrija in industrija čipov.
V vakuumski industriji izdelujejo dele za črpalke, ki se uporabljajo v številnih panogah, med drugim tudi v vesoljski industriji. V enem od segmentov delajo celo sestavo, ki se uporablja v satelitih.
Toda vstop na zahtevne tuje trge ni samoumeven. Habjanec je poudaril, da majhno slovensko podjetje velikih mednarodnih kupcev ne prepriča z naključjem, ampak s sistemom: »V prvi vrsti je to kvaliteta, do kvalitete pa se pride preko organiziranosti podjetja.«
Zato so v Resedi pred dvema letoma pridobili standard 9100 za letalsko in obrambno industrijo, s čimer so želeli narediti korak stran od povprečne mehanske obdelave in se pozicionirati pri zahtevnejših kupcih.
Od prvih prototipov do resnega posla lahko mine več let
Podjetje danes zaposluje približno 85 ljudi in ustvari okoli devet milijonov evrov letnih prihodkov. Leta 2024 so prihodki zrasli za okoli 16 odstotkov, čisti dobiček pa je znašal dobrih 660 tisoč evrov. Po Habjančevih besedah je bilo leto 2025 na podobni ravni, večjo rast pa trenutno omejujejo negotove razmere v evropskem gospodarstvu in industriji.
O aktualnem stanju na trgu je govoril zelo neposredno. Naročila so začela v začetku leta rasti, nato pa so se razmere zaradi geopolitičnih napetosti znova začele spreminjati: »V bistvu živimo iz meseca v mesec. Mi imamo pogodbe, imamo vse, ampak če ni odjema na trgu …« Ob tem se dražijo materiali, nekatere surovine je težje dobiti, napovedovanje pa je vse manj zanesljivo.
Prav zato so v Resedi konec lanskega leta strateško okrepili prodajo. Iščejo nove trge, nove kupce in nove industrije. Habjanec veliko priložnost vidi v čipni industriji, ki bo po njegovem mnenju rasla še vsaj pet do deset let, hkrati pa poskušajo prodreti tudi v medicino.
A opozoril je, da se takšni posli ne zgodijo čez noč: od prvih prototipov do resnega posla lahko mine več let.
Volja in samoiniciativa, ostalo se da naučiti
Ko govori o tem, brez česa podjetje ne more delovati, ne zapleta: »V prvi vrsti je to kader, potem surovina. In pa seveda, ne gre brez kupcev, trg je ključen.« Pri zaposlenih pa ne išče zgolj formalne izobrazbe ali popolnega življenjepisa. Pomembnejši se mu zdita drža in pripravljenost za delo. »
Pri kadrih predvsem gledamo, da ima človek voljo in samoiniciativo. Ostalo se da naučiti.«
Podjetje veliko vlaga tudi v delovno okolje. Habjanec je dejal, da od zaposlenih pričakuje predvsem to, da pridejo na delo, vestno opravijo svoje naloge in so pri stvari. V zameno poskušajo zagotoviti urejene pogoje, odmor, zajtrk za prvo izmeno, team buildinge, izlete in druge mehke ukrepe.
»Moja osnovna filozofija je bila, da naj se vsak, ki pride k nam, počuti dobro. Mi smo, glede na to, kako imamo stvari urejene, atipičen kovinar.«
»Pri nas kletvic ni, zaradi tega izgubiš službo«
Ta kultura se kaže tudi v komunikaciji. V proizvodnji imajo predal za predloge zaposlenih, redne tedenske, četrtkove in mesečne sestanke ter odprto obravnavo napak in odstopanj. A pri tonu komunikacije ima Habjanec jasno mejo:
»Pri nas kletvic ni, zaradi tega izgubiš službo. Ker se da vse brez tega zmeniti.«
V podjetju preizkušajo tudi uporabo umetne inteligence. Za vsakodnevne naloge, kot so dopisi in tabele, jo že uporabljajo, v proizvodnji pa razvijajo aplikacijo za optično prepoznavanje ustreznosti reznih orodij. Ker so rezna orodja tretji največji strošek v podjetju, pričakujejo, da bo sistem pomagal bolj objektivno določati stopnjo obrabe in prinesel konkretne prihranke.
»Strah pride kasneje«
Kljub razvoju in globalnim kupcem Habjanec ostaja previden. Njegov pogled na podjetništvo se je z leti spremenil. »Na začetku, čisto odkrito, te ni ničesar strah, ker imaš fokus in elan. Strah pride kasneje.« Danes kot največji izziv vidi zagotavljanje stalnosti naročil, saj so po koroni trgi postali izrazito nepredvidljivi.
Iz serije Podjetno preberite še:
-
Gospodarstvo | 0 komentarjev
Od brezplačne pomoči dijakom do milijonskega AI-posla: Kako je uspel Andrej P. Škraba
-
Gospodarstvo | 0 komentarjev
Nuša Pavlinjek Slavinec tudi o vodenju z zgledom: »Nikoli ne prelomimo obljub.«
-
Gospodarstvo | 0 komentarjev
Maja Brelih Lotrič: »Najbolj dragocen vir v našem podjetju so ljudje.«
Velik ne, ki se je izkazal za odločilnega
Veliko lekcijo mu je prinesla finančna kriza. »Takrat sem se naučil poslovati z lastnimi sredstvi, brez zadolževanja oziroma z minimalnim zadolževanjem. Takrat smo bili zadolženi in je bil velik padec, potem pa se je že v začetku 2010 začelo popravljati.« Ta izkušnja je pomembno vplivala na njegov današnji pogled na rast, tveganje in stabilnost.
Najbolj zgovorna je zgodba iz leta 2008, ko je Reseda delala za znanega proizvajalca kosilnic. Kupec jim je ponudil približno desetkratnik dotedanjega obsega posla, vendar bi to pomenilo tudi veliko odvisnost od enega naročnika.
Habjanec se je odločil, da ponudbe ne sprejme. Leto kasneje, ob krizi, se je izkazalo, da je bila odločitev pravilna. »Podjetje bi sicer hitro zraslo, a bi lahko tudi hitro padlo.«
Danes Reseda dela za velike mednarodne sisteme in se zavestno izogiba posrednikom. Habjanec pri iskanju partnerjev gleda na podjetja z dolgo tradicijo in resnim položajem v svojih panogah. »Mi delamo za pet različnih industrij in vsi naši kupci so 'key playerji' v svetovnem merilu - to so multinacionalke.«
Prav v tej kombinaciji lokalnega okolja, globalnih kupcev in previdnega podjetniškega razmišljanja je bistvo Habjančeve zgodbe. Reseda ni podjetje, ki bi stavilo na hitro rast za vsako ceno. Njena pot temelji na kakovosti, zahtevnih izdelkih, stabilnih kupcih, notranji organiziranosti in ljudeh, ki znajo zdržati tempo nepredvidljive industrije.