Kandidat za rektorja Univerze v Mariboru Mitja Slavinec opozarja na velike razlike v financiranju univerz in poziva politiko k sistemskim spremembam.
Kandidat za rektorja Univerze v Mariboru Mitja Slavinec je na vodje parlamentarnih strank naslovil poziv glede financiranja visokega šolstva in regionalnega razvoja v Sloveniji.
V pismu opozarja, da se razvoj države vse bolj koncentrira v Osrednjeslovenski regiji, medtem ko druge regije zaostajajo.
»Razvojna moč države se še naprej izrazito koncentrira v Osrednjeslovenski regiji in regionalne razlike se povečujejo,« je zapisal.
Konkretni podatki o centralizaciji
Slavinec izpostavlja tudi konkretne številke. Leta 2024 se je v Osrednjeslovensko regijo na delo vozilo 109 tisoč ljudi, Mestna občina Ljubljana pa ima več delovnih mest kot vsa ostala regionalna središča skupaj.
Obenem je bilo konec leta 2023 v tej regiji skoncentriranih 58,9 odstotka vseh tujih neposrednih naložb ter 58,4 odstotka vseh izdatkov za raziskave in razvoj, čeprav tam živi 26,7 odstotka prebivalcev Slovenije.
Velike razlike pri financiranju univerz
Razlike so po njegovih besedah očitne tudi pri financiranju univerz. Za leto 2025 je bilo Univerzi v Ljubljani namenjenih 262.148.793,37 evra oziroma 71,5 odstotka sredstev, Univerzi v Mariboru 81.174.815,81 evra (22 odstotkov), Univerzi na Primorskem pa 23.582.649,15 evra (6,5 odstotka).
Poleg tega so predvidena še dodatna sredstva:
- Univerza v Ljubljani: 24.000.817,26 evra (65 odstotkov),
- Univerza v Mariboru: 9.158.050,00 evra (25 odstotkov),
- Univerza na Primorskem: 3.729.644,04 evra (10 odstotkov).
Po njegovem mnenju takšna razdelitev odpira vprašanje, ali sistem financiranja spodbuja razvoj ali pa centralizacijo še poglablja.
Posledice za regije
Slavinec opozarja, da finančni razkorak neposredno vpliva na razvoj univerz izven prestolnice.
»Razpoložljiva sredstva ne zadoščajo niti za vzdrževanje sedanjega stanja, kaj šele za vzpostavitev sodobnih raziskovalnih in pedagoških kapacitet,« poudarja.
Dodaja, da to vpliva tudi na kader.
»Finančna podhranjenost povečuje tveganje odtekanja vrhunskega kadra v center ali v tujino.«
Po njegovih besedah to zmanjšuje inovacijski potencial vzhodne kohezijske regije in povečuje razlike med regijami.
Poziv politiki
V zaključku pisma Slavinec poziva politične stranke, naj se jasno opredelijo do vprašanja financiranja visokega šolstva.
»Nadaljnje poglabljanje razlik med javnimi univerzami ne vpliva le na njihov razvojni položaj, temveč tudi na dolgoročno konkurenčnost države, regionalno kohezijo ter enakost dostopa do kakovostnega študija,« je zapisal.
Ob tem od politikov pričakuje konkretne odgovore o morebitni prenovi modela financiranja ter ukrepih za bolj uravnotežen razvoj.
»Akademska in znanstvena odličnost je možna le v okolju, ki zagotavlja pravičen dostop do virov,« je še dodal.
