Mestna občina Murska Sobota 17. oktobra praznuje svoj spominski dan, v čast padlim za svobodo in žrtvam fašističnega nasilja.
V Dvorani Duše Škof v murskosoboškem gradu je danes potekala slovesnost ob spominskem dnevu Mestne občine Murska Sobota, ki sta jo pripravili Mestna občina Murska Sobota in Mestna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Murska Sobota.
Dogodek je bil namenjen počastitvi padlih za svobodo, žrtev fašističnega nasilja ter spominu na deportacije in internacije v času druge svetovne vojne.
Slavnostna govornica na prireditvi je bila Tadeja Andrejek, kustosinja Pomurskega muzeja Murska Sobota, ki je v svojem nagovoru poudarila pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in razumevanja preteklosti kot temelja za prihodnost.
Slovesnost je spremljal kulturni program, v katerem so nastopili člani Društva harmonikarjev Murska Sobota in učenci Gledališke šole Zavoda za kulturo turizem in šport Murska Sobota.
Z glasbo in umetniškimi nastopi so ustvarili spoštljivo in toplo vzdušje, primerno spominskemu dnevu, ki povezuje generacije in krepi občinski ponos.
Zgodovina poguma in bolečine
Mestna občina Murska Sobota 17. oktobra praznuje svoj spominski dan, ki je bil nekoč praznik velike občine Murska Sobota, pozneje razdeljene na 12 samostojnih prekmurskih občin.
Ta dan obeležujejo v spomin na žrtve druge svetovne vojne, padle soboške aktiviste in vse, ki so se uprli okupatorju.
Septembra 1941 je okupator izvedel prve množične aretacije in v soboški grad zaprl več kot 40 aktivistov odporniškega gibanja. Po izdaji so ustrelili vodjo gibanja Štefana Kovača, na grajskem dvorišču pa justificirali Štefana Cvetka in Evgena Kardoša, druge pa odpeljali v nacistična taborišča.
Kljub nasilju in represiji se je gibanje nadaljevalo, doseglo obliko oboroženega upora in prispevalo k osvoboditvi Murske Sobote 3. aprila 1945.
Vojna je na območju terjala več kot tisoč žrtev, med njimi 77 soboških gimnazijcev in skoraj vse soboške Jude, ki so umrli v holokavstu.
