FOTO: Tri pomurske družine, tri ozimnice, da te kap

Čeprav je na dobro založenih tržnicah, seveda tudi v trgovskih središčih, velika izbira (sveže) zelenjave in sadja, a mnogi stavijo na doma pridelano ter skuhano in vloženo sadje in zelenjavo, ki ima prav poseben okus. 

V skrbno pripravljeni ozimnici se čuti večmesečno delo na vrtu in v sadovnjaku, ki se izraža v vsaki izmed steklenic vloženih in za zimski čas shranjenih pridelkov.

In tako je tudi pri treh družinah z radgonskega območja: Mariji in Vladimirju Ivaneku, ki sadje, zelenjavo in vrtnine, za sprotno rabo in ozimnico, pridelujeta v Črešnjevcih nedaleč od Gornje Radgone, Metki in Jožetu Strniši, ki vrtnarita v Lutvercih na Apaškem polju, nedaleč od glavne ceste Gornja Radgona–Šentilj, ter Anki in Dušanu Zagorcu, ki sta še posebej aktivna med Gornjo Radgono in Plitvičkim Vrhom. 

Za vse tri pare, ki so si napolnili kleti in shrambe z domačimi dobrotami, je samooskrba z ozimnico nekaj posebnega. Solate, zelenjava, sadje, kompoti, marmelade, tudi sokovi pa so odlična rešitev za zdravo prehrano tudi v zimskem času.

»Z mojo pridno ženo Anko že nešteto let skrbiva za samooskrbo z ozimnico. Vse pridelano na Ankinem vrtu na Lackovi ulici v Gornji Radgoni in na 'Ranču Dule' na Plitvičkem Vrhu, Anka vse pripravi, spravi v steklene kozarce, ki jih lepo zložimo na ranču ali v kleti na Partizanski ulici v Gornji Radgoni, da se bomo lahko sladkali vse do pomladi,« nam je dejal upokojeni dolgoletni ravnatelj Osnovne šole Gornja Radgona, danes kmetovalec. 

»Za pripravo svoje ozimnice potrebujemo nekaj časa, dobre volje in sveže dobrote z vrta in sadovnjaka. Tako bomo domačo hrano lahko uživali tudi v zimskih obrokih, ko je v trgovinah na voljo pretežno le tista iz oddaljenih krajev. Domače sadje in zelenjava sta nepogrešljiv del uravnotežene prehrane, saj ju uvrščamo med biološko visoko vredna živila,« je dodal.

Vsi sogovorniki so si enotni, da v kozarce lahko vlagamo prav vsako hrano. Izberemo ustrezne kozarce – če smo med letom shranili stare kozarce, poskrbimo za ustrezne pokrovčke in sterilizacijo. Za uspešno shranjevanje pokrovčke in kozarčke temeljito operemo in dodobra osušimo. Kozarčke takoj po polnjenju zapremo. 

Napolnjene in ohlajene kozarce hranimo v suhem in temnem prostoru. Različne pridelke vlagamo z različnimi sestavinami. Poznamo vlaganje v kis (na primer paprika, kumarice, stročji fižol, različne mešane solate, repo, rdečo peso, zelje rezano ali cele glave za sarmo), olivno olje (na primer sušeni paradižniki), sol (na primer korenje) ali celo belo vino (na primer hruške). 

Ali pa za vlaganje pripravimo gotovo jed, kot so namazi, marmelade, kompoti, omake, solate, kisli prigrizki in še kaj.

Sicer pa shranjevanje vrtnin, zelenjave in nekaterih vrst sadja pogosto povezujemo tudi z zamrzovalno skrinjo, vendar so naše babice za ozimnico znale poskrbeti tudi drugače. 

Pred shranjevanjem moramo vedno poskrbeti, da izbiramo le zdrave pridelke. Radi okušamo različne jedi in tako je tudi s shranjevanjem ozimnice. V shrambah najdemo različno hrano, gospodinje pa za shranjevanje izbirajo različne postopke. Poleg kuhanja in vlaganja je verjetno najbolj poznano sušenje sadja in zelišč, vendar pa lahko sušimo tudi zelenjavo. 

Med prednosti sušenja sodita prihranek prostora in časa pri kuhanju. Tako na primer iz desetih kilogramov sveže čebule ustvarimo le en kilogram suhe čebule.

Shranjujemo tudi svežo zelenjavo, na primer bučke, buče, zelje, korenje, krompir, česen in čebulo. Sveže, vendar čiste in suhe pridelke lahko hranimo v hladnih prostorih, na primer v kleti ali v zasipnici. V hladnih prostorih je pomembno, da omogočimo kroženje zraka. Pridelek bomo najbolje ohranili v plitvih, zračnih zabojčkih ali v visečih mrežah. 

V zasipnicah shranjujemo korenovke, najpogosteje korenje. S peskom, mivko ali vlažno zemljo napolnimo izbrane zabojčke, večja vedra, posode ali kartonaste škatle. Izmenično vsipamo plasti peska in polagamo plodove, ki pa se med seboj ne smejo dotikati. Zaključimo s peskom. 

Zasipnice so včasih hranili kar na prostem, tako da so zabojček položili v vsaj meter globoko jamo ali pa so zasipnico uredili kar v jami – v tem primeru s pomočjo listja in slame poskrbimo še za toplotno izolacijo. Zabojčke lahko hranimo tudi v hladnih prostorih.