Pred umestitvijo prve hidroelektrarne na Muri so na Strateškem svetu Pomurskega razvojnega inštituta izpostavili lokalni konsenz, trajnostni razvoj ter naravni svet na območju.
Člani Strateškega sveta Pomurskega razvojnega inštituta Murska Sobota so se v nekoliko razširjeni sestavi na letošnjem prvem srečanju seznanili z aktualnim stanjem projekta trajnostne energetske izrabe reke Mure. Projekt, o katerem so podrobneje spregovorili predstavniki Dravskih elektrarn Maribor, so se dotaknili postopka za državni prostorski načrt (DPN) glede energetske izrabe Hrastje – Mota.
Priprava finančnega načrta
Vsebina pobude glede vzpostavitve omenjene energetske izrabe, v okviru katere se omenja tudi možnost umeščanja hidroelektrarne - HE, je s potebno strokovno dokumentacijo bila s strani predstavnikov predana pristojnemu ministrstvu, s čimer si želijo pričetek uradnih postopkov. Pričetek gradnje prve HE na reki Muri v Sloveniji bi sodeč po zapisanem sporočilu za javnost potekalo v skladu z Nacionalnim energetskim programom, ki predvideva umeščanje HE na lokacije, »kjer je njihov vpliv na trajnostni razvoj pozitiven, njihov vpliv na naravno okolje pa pa obvladljiv.« Finančni načrti so še zaenkrat v pripravi, poleg obveznosti investitorja pa naj bi vsebovali še vse možne vire financiranja.
Postopek energetske izrabe reke Mure že od leta 2005
Izredno ostre zahteve naravnega okolja predstavlja po mnenju Strateškega sveta prav tisti razlog, zaradi katerega je od leta 2005, ko je bila podeljena koncesija za energetsko izrabe reke Mure do sedanjih postopkov minilo toliko časa. »Seznam energetskih projektov, ki iščejo svoj prostor v nacionalnem okolju je namreč dolg in zelo konkurenčen. Potreben bo širok lokalni konsenz in sodelovanje, da bomo uspeli pokazati, da je prav naš projekt najboljši. Tudi in predvsem za razvoj Pomurja in ljudi ob reki Muri,« je ob predstavitvi pojasnil direktor Dravskih elektrarn, Viljem Pozeb.
Pomemben je glas lokalne skupnosti
Pred prvimi resnejšimi koraki proti gradnji HE so ob predstavitvi še izpostavili preverjanje živega sveta ter trajnostnega razvoja na dotičnem območju. »Predstavitev je bila vsebinsko res bogata. Prepričan sem, da je prav, da se s projektom seznanjamo na tak način in v tako široki zasedbi. Predstavitev je pokazala, da bo potrebno razmisliti o tem, kako sestavo članov strateškega sveta PRI aktualizirati. Cilj pri tem bo, da se bo slišal predvsem glas tistih ljudi, na katere bo imel projekt Hrastje-Mota največje učinke,« meni Darko Anželj iz Pomurskega razvojnega inštituta.