Na lanskoletnem nacionalnem preverjanju znanja so bili devetošolci iz Pomurja najslabši med 12 regijami, in to kar v dveh predmetih; tako matematiki kot slovenščini.
Kot je pokazala analiza letnega poročila nacionalnega preverjanja znanja za preteklo šolsko leto (2009/2010), so se pomurski učenci ponovno izkazali za manj uspešne kot njihovi vrstniki iz drugih regij. Kar pri dveh predmetih, slovenščini in matematiki, so bili najslabši med vsemi 12 regijami v Sloveniji. Znano je, da se pomurski in podravski učenci na rep lestnice uvrščajo že pet let.
Za slabši rezultat kriva številna romska populacija?
Kot je za zurnal24 povedala predstojnica murskosoboške enote Zavoda RS za šolstvo Irena Kumer, je eden od možnih vzrokov za nižje dosežke socialno-ekonomski dejavnik: "Gre za nižje prihodke in poklicno usmerjenost staršev, materialne pogoje doma, kar pomeni tudi, koliko knjig ali umetniških slik imajo doma pomurski učenci." Minister za šolstvo Igor Lukšič pa meni, da so razlike zgolj minimalne in naprej: “Pri slovenščini so slabši rezultati zaradi številne romske populacije in dejstva, da je pritisk narečja v Prekmurju dosti močnejši".
Hanžek: na otroke vpliva tudi strah staršev pred izgubo zaposlitve
Zgodba o slabših učnih rezultatih pomurskih otrok ima dolgo brado, tako so že pred dvema letoma v analizi učnih uspehov slovenskih šolarjev ugotovili, da pomurski učenci po znanju precej zaostajajo za svojimi novogoriškimi vrstniki. Takrat je za dnevnik.si razlago dobljenih izsledkov podal že takrat nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Slednjega slabši rezultat pomurskih učencev nikakor ne preseneča:
"Na učni uspeh otrok vpliva množica dejavnikov, ki niso neposredno povezani niti z inteligenco otrok niti s sposobnostjo učiteljev. Wilkinson je v knjigi Unhealthy society pokazal, kako so se v Angliji spremenili bralni standardi otrok tisti trenutek, ko je Thatcherjeva uvedla svojo neoliberalno ekonomijo: povečana neenakost, strah staršev pred izgubo zaposlitve in podobno so znižali učne uspehe otrok. Pri tem pa se ni spremenil šolski sistem, učitelji so ostali isti pa tudi otroci niso bili naslednje leto bolj butasti." Kot je takrat še povedal Hanžek, raziskave kažejo, da imata velik vpliv na znanje otrok izobrazba in socialno-ekonomski položaj staršev, še posebno matere.