Devetošolci iz Pomurja ponovno z najslabšim znanjem

| v Lokalno

Na lanskoletnem nacionalnem preverjanju znanja so bili devetošolci iz Pomurja najslabši med 12 regijami, in to kar v dveh predmetih; tako matematiki kot slovenščini.

Kot je pokazala analiza letnega poročila nacionalnega preverjanja znanja za preteklo šolsko leto (2009/2010), so se pomurski učenci ponovno izkazali za manj uspešne kot njihovi vrstniki iz drugih regij. Kar pri dveh predmetih, slovenščini in matematiki, so bili najslabši med vsemi 12 regijami v Sloveniji. Znano je, da se pomurski in podravski učenci na rep lestnice uvrščajo že pet let.

 

Za slabši rezultat kriva številna romska populacija?

Kot je za zurnal24 povedala predstojnica murskosoboške enote Zavoda RS za šolstvo Irena Kumer, je eden od možnih vzrokov za nižje dosežke socialno-ekonomski dejavnik: "Gre za nižje prihodke in poklicno usmerjenost staršev, materialne pogoje doma, kar pomeni tudi, koliko knjig ali umetniških slik imajo doma pomurski učenci." Minister za šolstvo Igor Lukšič pa meni, da so razlike zgolj minimalne in naprej: “Pri slovenščini so slabši rezultati zaradi številne romske populacije in dejstva, da je pritisk narečja v Prekmurju dosti močnejši".

 

Hanžek: na otroke vpliva tudi strah staršev pred izgubo zaposlitve

Zgodba o slabših učnih rezultatih pomurskih otrok ima dolgo brado, tako so že pred dvema letoma v analizi učnih uspehov slovenskih šolarjev ugotovili, da pomurski učenci po znanju precej zaostajajo za svojimi novogoriškimi vrstniki. Takrat je za dnevnik.si razlago dobljenih izsledkov podal že takrat nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Slednjega slabši rezultat pomurskih učencev nikakor ne preseneča:

 "Na učni uspeh otrok vpliva množica dejavnikov, ki niso neposredno povezani niti z inteligenco otrok niti s sposobnostjo učiteljev. Wilkinson je v knjigi Unhealthy society pokazal, kako so se v Angliji spremenili bralni standardi otrok tisti trenutek, ko je Thatcherjeva uvedla svojo neoliberalno ekonomijo: povečana neenakost, strah staršev pred izgubo zaposlitve in podobno so znižali učne uspehe otrok. Pri tem pa se ni spremenil šolski sistem, učitelji so ostali isti pa tudi otroci niso bili naslednje leto bolj butasti." Kot je takrat še povedal Hanžek, raziskave kažejo, da imata velik vpliv na znanje otrok izobrazba in socialno-ekonomski položaj staršev, še posebno matere. 

Komentarji

droptovič

Sram nas je lejko našoga šolstva, šteri postaja čeduže bole agresivnejši in filozofski in dela našo deco butasto...

countdown

napisal san cejlo stran komentara pa se te nej objavo piz.do materno milo

Marko Kepe

Pri slovenščini se naj učijo slovenščine, ne pa raznih Tolstojev, Kvedrovih Zofk in podobnih, pa naj se dejansko učijo slovenskega jezika. Nevem komu na čast se ekonomisti, okoljevarstveniki, elektroniki, strojniki, frizerji, mizarji itd. morajo učiti o tem, kakšne vrste rima se uporablja v kateri pesmici...

Če se DEJANSKO uvede SLOVENŠČINA in ukine književnost, se uspeh v momenti poveča.

Martina Horvat

To kar pravi Hanžek sigurno drži v veliki meri. Prvi pogoj za uspešno šolanje so urejene razmere doma. Če je doma ekonomsko-socialno stanej slabo, so razmere v družini toliko slabše, posledično pa tudi šolski uspeh. Seveda so izjeme, ko se družina komaj šlepa iz meseca v mesec, otroci pa so v šoli bleščeči, ampak teh primerov je malo.
Glede književnosti se delno strinjam. Spomnim se iz osnovne šole koliko so nas gnjavili s tem kje je kateri pisatelj živel in umrl - večina tako ali tako v cukrarni- s kom je imel afero in podobno. Skratka kup nekoristnih informacij. Ampak mislim, da je to samo odvečen balast v učni snovi, ki učencem ne prinaša nekega uporabnega znanja in nima nekega pretiranega vpliva na končni uspeh učencev.

Jožef Kociper

@tinka78 Če je doma ekonomsko-socialno stanej slabo, so razmere v družini toliko slabše, posledično pa tudi šolski uspeh.

Tinka ne prave,gučiš opet na pamet,redne gluposti.

Profile picture for user buldog Drago Balajc

Takšni rezultati so pričakovani in tako bo tudi v bodoče.
Ob tistem kar razlaga Hanžek bom navedel samo en primer: V Ljubljani, Kranju ali Novi Gorici (te primere poznam) hodijo učenci sistematično na matineje (gledališče, glasbeni dogodki....). Kaj pa pri nas? Veselica v Nedelici, Polanski dnevi in jugo sranje? Naši učenci končajo srednjo šolo in komaj vedo, kako gledališče znotraj izgleda.....
Nekateri med vami bodo rekli: to ni pomembno za uspeh. Vse je pomembno!
In še razmišljanja o slovenščini.... žalost. Nekateri med vami predlagate, da se naj otroci naučijo pisati, brati in za silo slovnico. To je v redu; na facebooku se bodo lahko dopisovali in podnapise na španskih nadaljevankah bodo znali prebrati.
Sam sem imel srečo, da sem se izobraževal po malo zahtevnejšem programu in, kar je najpomembneje, moja profesorica slovenščine je bila brez milosti. Še danes sem ji hvaležen.
Trdim drugače: šolski programi (vsaj tisti splošnejši, kot sta gimnazijski in ekonomski) preveč forsirajo matematiko, jezike.... in so mnogo premalo splošno izobraževalni ter predvsem mnogo premalo umetniško - estetsko naravnani. Iz srednjih šol smo praktično odstranilo glasbo, likovni pouk, umetnostno zgodovino... Posledica: vzgajamo in izobražujemo osebke, ki se jim zdi vsako znanje, ki ni ozko vezano na njihov poklic totalno odveč. Osebno menim, da je cilj celotnega (ne samo šolskega) sistema ravno to: omejena izobrazba množic, s katerimi bo elita, ki si bo plačala dobre šole (tudi v tujini) lahko potem manipulirala. Zdi se mi, da se temu cilju približujemo.

Matej Forjan

Ko ni narejene kake globje analize, je najlažje kriviti socialni status. Zakaj pa je potem primorska regija tako slaba? Ali pa jugovzhodna, kjer je v Beli Krajini še večja sirotinja kot pri nas, tako dobra?
A je kje bila narejena kaka analiza o zadovoljstvu, trudu, strokovni usposobljenosti in motivaciji prekmurskih učiteljev slovenščine? Šele ko vse ostale parametre izločiš, lahko rečeš da je krivec samo socialni status.
Isto je že Čebašek Travnikova lani trdila. Kaj pa je kdo ukrenil v zvezi s tem? Je ministrstvo priskrbelo kake programe za večjo "pismenost" prekmurskih otrok? Se je varuhinja človekovih pravic zavzemala za kake finančne ali organizacijske pomoči pri ogledu predstav? Nič.
En teden bodo pametovali, potem pa eno leto spet po starem.

Landini

Prvič: Končo san za zdaj OŠ in GIM, pa na nobeni šaoli nej san meo dobrih izkušenj s slavisti (čüo san ka so tüdi drüjgi tak) - lane san maturejro.
Drüjgič: V Ljubljani je nej problem ostati dugo v šaole. Nej je problem starešon prijte v šaolo. Ne razburjajo se kak je slab sistem. Pri nas pa enkrat do dvakrat na leto more stareš z otrokom v šaolo prijete, pa že stonja; ka de on telko dejte vozo. Sprijaznemo se že enkrat, nej je problem v učitelih, nej v dece, nej v sisteme , ampak v staršeh. On je krijv, ka dejte, kda v šaolo prijde, se ne vej pozdravete, on zbija otroke volao za šaolo (češ ka boš ta odo).

PS. Dejstvo je, da pač pri nas (predvsem vzhodno Goričko) obstaja neka oblika pesimizma, ki se nas je držo, se nas drži in de se nas držo. Žalostno.

Martina Horvat

veteran1 prosim te za argumentiran odgovor. Da slišimo tvoje velecenjeno mnenje.
mefisto socialni status zagotovo ni edini krivec za slab uspeh, sem pa prepričana, da igra precejšnjo vlogo pri tem. Če otrok živi v neurejenih razmerah, je verjetnost slabega uspeha dosti višja, kar še ne pomeni, da bo otrok, ki živi v taki družini sigurno dosegal slabši rezultat.

Andrej Horvat

Aj p. materno... Zdaj mo se še zgovarjali na naš socialni položaj ipd. Zato pa smo tan ge smo, zato nas tak jemlejo.

IRENA KUMER: Gre za nižje prihodke in poklicno usmerjenost staršev, materialne pogoje doma, kar pomeni tudi, koliko knjig ali umetniških slik imajo doma pomurski učenci."

IGOR LUKŠIČ: “Pri slovenščini so slabši rezultati zaradi številne romske populacije in dejstva, da je pritisk narečja v Prekmurju dosti močnejši".

HANŽEK: na otroke vpliva tudi strah staršev pred izgubo zaposlitve

Vse mi je slabo kda to šten. Sami sebe pomilujemo, pa še drugi nas.
SRAMOTA ZA VSE!

dupont

Spomnim se iz osnovne šole koliko so nas gnjavili s tem kje je kateri pisatelj živel in umrl - večina tako ali tako v cukrarni

resno tinka ges san šrajfmajči pa še ges znan ka so v cukrarni spockrali samo modernisti pa realisti.in što so VSI iz 500 let stare kknjižne tradicije?
zadeva je simpl či ekonomsko pa socialno stanje vplivle na deco te tou pomejni ka v vsakdanjiki starši tou projicejrajo na familijo.starši so v vsakon primeri krivi osnovna izobrazba je pa obvezna.seveda pa eni vzgajajo deco kak če sami ne bi meli niti prvoga razreda

KitKat

buldog
ges fseeno ne vijdin povezave ka si pri mat pa slo pametnejši če odeš v gledališče nej pa v nedelico?? Resno misleš ka ljubljanska deca ne odijo na takšne zadeve? Idi malo v lj med vikendon v takšne zadeve kama bole deca odijo pa boš vido ka so že takšni tan ka eti prinas še nevejo ka je to alkohol pa cigarete. Telko o ton

filco se strinjan s tebo. te pa nas ma ostali del Slo še za bole zabačene kak dejansko smo. mislen ka so pa nej tak slabe razmere. Polek toga pa ka ma veze izobrazba staršof, deca se fčijo v šole pa s knjig ne fčijo jih starši.

Profile picture for user čevapčič na ražnje Chevapcic Himself

.. oh, še kak bi se rad razpijso na tau, kak revščina v otroštve pa mladosti glede pritiska lejko vpliva na tau, kelko se sploj maš volej fčite in kak usoden je lejko tej pritisk revščine etc., ale neman časa za duge poste .. ;-)

.. no, fora je samo v ton, če grataš otopeli v življenje ali nej .. ;-)

.. no, ale naspl

čriček

Kdo je bolj butast, otroci ali učitelji? Otroci so preobremenjeni z snovjo , učitelji pa z učnim programom , pa smo tu kjer smo.

Bonifacij Rumpelstilski

Evo, ka vam da en primer.....mogouče dva.

Otrok v šouli nema pojma o pojmi..... učiteljica njemi že cejli čas glejda skouz prste.... fčij se nej.... volou nikšo ne kaže.... ignorejra vsa navodila učitelov.... te pa pride konec leta pa njemi učiteljica iz dobre volej zaključi 3, če glij je düplin pa nema pojma.... in te se komaj začne veselica. Starši popijzdijo.... kak lejko naše dejte ma 3, če pa je tak pametno ka vse zna!!! Tou nemre biti... ta trojka kvari uspeh..... zahtevajo izpraševanje pred komisijo.... komisija se sestane.... učiteljica pripravi vprašanja.... dejte prijde v spremstvi staršov.... učiteljica začne spitavati.... dejte palik nema pojma o pojmi.... starši se palik bunijo ka so tou pretežka vprašanja.... in te na konci učitelji sklenejo ka do diteti vseeno dali 4 ka se nedo več zajebavali z butastimi starši.

Pa ka nemo pijso kak starši odijo v šoule učitelje vrejd gemat zakoj deco tak teške stvari spitavljejo pa zakoj so kontrolke tak težke... ka se njihova deca poulek baleta in raznoraznih drüjgih plesnih in glasbenih aktivnosti pa poulek facebooka in twitera nemajo zdaj še časa fčiti za šoulo.

Evo.... zaradi takšnih stvari so naša deca butasti!

čriček

Gda smo mi hodili v šolo je nej bilo nič načik , morda so bile učne snovi primerne tistemu času in inteligenci otrok, pa so tuj starši letali po šolaj pa prosili učitelje naj li deteti dajo 5 ali pa naj njemi da vsaj 2 ka nede bukno, spremenilo se je samo , obseg in količina snovi ka jo morajo učenci obvladati, torbica pa je čeduže žmetnejša, ubogi prvošolčki se ubadadajo z nekaj kilogrami zvezkov in učbenikov, vsega preveč že zaradi tega ker smo v dobi ko bi lahko začeli z računalniškim načinom dela že prvošolci.

KitKat

čevapčič..ja recimo ka vplivle revščina na otrokov uspeh. ampak pijtaj se kelko dece v prekmurji dejansko nema za gesti, za solidne cote pa živejo v nekšnoj podrtije kera neje glij primerna za živete. Ugotovo boš ka se procenti teh močno razlikuvlejo od procentof dece kera ma slabe ocene.

Wizeman

Ges enostavno ne vörvlen, ka naša deca slabše znajo slovenski kak šterakoli drüjga v Sloveniji. Za či malo gledaš deco po Sloveniji (poznan osebno dosta šoloobvezne dice s skoro cejče SLO, razen s Koroške), sploj ne vejo gučati slovenski. Naša deca avtomatsko preklopijo na knjižni gezik, kda je tou potrejbno, vsi ostali majo s ten probleme. Tou je pa zatou, ka skoro nindri več ne čüješ pravilne slovenščine: nej na radiji, nej na televiziji, nej v gledališči...
primorska (pa tüdi belokranjska) deca pa sploj ne vejo nücati dvojine.
Po moje je pijtanje v ustreznosti načina preverjanja toga znanja. Či gledan TEKMOVANJE IZ SLOVENŠČINE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE, je takšno skrpucalo, ka se šče učitelge križajo. Moja starejša čerka prežive večino dneva za knigami (leposlovnimi), slovenščino ma skouzi fse petke, pijše odlične spise, ma razviti jezikovni in izrazni slog pa bogati besedni zaklad ali na tej tekmovanjaj je nikdar nej več kak 50% dosegnula. Ocejno razumevanja teksta 0 točk, pa takše fore. Vej pa, či bi bijla analfabet, nika od teksta bi valda te že razmila.... Tak ka, dargi moji Prejkmörci, ne poslujšajte ovi bugrišof, mij znamo fejst dobro slovenski. Kunec kuncof je prekmurščina tüdi slovenska!

čriček

Gda do ostali Slovenci, razmili telko jezikov kak prekmurci te do lejko ponosni na sebe, tudi prekmursko dete je del Slovenije ampak dokler mo v vsaki stvari potlačeni !!!!!!!, in do nas pri vsaki stvari prikrajšali, tak dugo de reka mura meja prek katere še vedno gledajo na našo regijo z očmi zaostalosti. To je slovenska miselnost, vzemi jim še tisto malo ponosa ki ga majo, saj so tak na robu vsega.

Profile picture for user čevapčič na ražnje Chevapcic Himself

.. tan v Nedelo, recimo vgojdno ob kavi, mo se malo kcuj spravo pa napijso en dukši post o ton, ka pomejni revščina v procesu otroštva in mladosti in tau povsem iz lastnih izkušenj, v čem se razlikujemo deca, ka smo odraščali v revščini med (vami) deco, ka ste odraščali brezskrbno življenje z edijnin problemom v smeri, ka se morete včiti malu tu pa tam., se pravi deca z normalno socialno vključenostjo skozi vsakdan etc., ..

.. no, larifari najstniške probleme mi zdaj ne omenjajte, ge gučin o resnejših zadevah, s kerimi se moreš spopaste v težki obliki revščine .. ;-)

qbase.

Leko nas majo za neven kak naure, ka nas številni tudi majo, sploj kakšni žabarji... ge san in stalno mo ponosen na to ka san pošteni PREKMUREC!

čriček

tak je, gbase ., ponosni smo lejko, PREKMURJE REPUBLIKA .

dupont

dexter drujgo kak strinjati se nemren. ostali pa ite kdaj v šolo na razredno stopnjo pa poglednite kelko dece ma dsp pa na kakši podlagi so do toga prišli. še malo falij pa de sako dejte napol invalid in do mogli pedadogi izvajati specialno prilagojene programe. javnin uslužbencon pa plače idejo doj. do mene si ne bi vupo priti noben stariš modruvat o težkij nalogaj, naj si ga zeme k sebi domov pa naj ma izobraževanje doma či si stariš čuti kompetentnoga ka se lejko vmešava v pedagoško delo.

Aleš Vlaj

Ne ven ka mate prosti književnosti, meni je vredi, zato ka zaj znan dosta križank rešiti.

countdown

No napisal bon še enkrat ka se mi vidi vrejdno.

Globalno je šolstvo(osvojeno znanje) v Sloveniji na samon vrije sveta, čejše nas samo sever evrope. Ka se nemamo kaj sekejrate.
Glede na prihodnost pa krepko zaostajamo kak vse male države, svejt se je spremejno za 100%(internet, vse nove stvari) mi smo pa ostale še v časaj socializma glede šolstva. Ka na prihodnost v Sloveniji sigurno dobro ne vplivle.

Glede pomurja so pa tou logične zadeve pa napisana pričakovana dejstva:
Či se doteknemo alkohola,keri je dejavnek skozi zgodovino, šteri vzhod slovenije deli od zahoda(normalno či tan nega goric). Tak tudi ta raziskava oz. rezultate idejo, nasplošno razvitost.

Zdaj glede prekmurskoga roda, pomoje je nekše jako inteligenten nej.
Tu mislin na kao što prekmurce sploj smo(mađarske korenine...dele neven), zaj koga so se se priseljevale je jako težko, samo škda ka so tiste žide nej ostale ka te bi tu mele Katar, dobro hec. Težka zadejva, dalou bi se pa marsikaj raziskate.

Zaj se jes ne bi oziral na tou kak naši znajo slovenske,ka tou je tuj nikše pokazatel nej, sigurno pa knjižno slovenščino znamo najbole, ka je posebej nafčena, skoraj kak svoj jezik, medten ka drujgi mejšajo se poprejk. Recimo v šoule kero san obiskuval malo v z prekmurja san knjižno najbole znal.

Glede socialnoga stanja, štero je najpomembnejše glede toga problema pa ja zadejva takšna, ka otrok staršof ka oba naprimer delata v industrije nede neven kak ambiciozen, nede prišel delač, v procentaj seveda.
Tou je čista normalno.
Šolske sistem kak ste eni fajn povedale, deco pisti prmere,starša jemi pa ne data osnovnoga znanja,keroga bi lejko nagrajuval, že zarade drujgij vrednot družbe v prekmurje.
Čiriček piše o revnij družinaj, ja normalno tou nej trbej izpostavlate, pa nej ka se ne bi dalou ampak so vrednote v tistoj družine inačišne in če je otrok nej genij de v več primeraj ostal pod povprečjon kak pa tiste iz visko situejrane družine ge so ambiciozne starše in tou bi trbelo spremenite, ka tou se da, brez toga se pa ne da.

Zaj pred sakšo kučo postavite tablo pa gor napisate več se ukvarjajte z otrokon, nafčite ga optimalno pa nede mel problemof. Dobro takje pri vson kmečkon prebivalstve po cejloj slovenije( eli tu vplivle še kakše drujge dejavnek ka san prle pisal bi se dalo razpravlate). Urbano prebivalstvo(nad 1500)lidi pa seveda te procente nadpovprejčne dece s podeželja krepko čejše. Prinas so tou vasi še sploj nej, ka je tou še se kmečko.
Tu bi se prijal še za eno hibo, ka je posledica seveda toga vsega, socialnoga.. stanja:
Dobro kak ste že eni omejnile muziko bi jo tudi jes. Tou ka prinas mladina pa tudi starejše dejvlejo v več kak 50% na prvo mesto je muzika delavskoga razreda. Tou je nižja hrvaška muzika,si znamo kera. Tej tou tude resno dejvlejo pred slovensko narodno zabavno muziko, ka je jako žalostno.
(Recimo 10% najbole izobražene populacije prinas takše muzike sploj ne poslujša, ka nede ge što kaj kontra mlato.)

Ge je zaj tu kaj Slovenstva? tej lidje živeč na ton območje, tou je nekša mejšanca mađarof, hrvatof,slovencof pa še koga.
Znate kak ide tista vaša "prekmurje republika# nej haha. Glede na souside bi nan bouše šlo samo pod avtrijcami, šteri bi nas pa nazadnje pod sebe zeli, tan bi nas verjetno mele kak glavno delovno silo, vzporedbe bi pa vlekle s ciganstvon, dosta inače ne bi bilou.
žalost sama žalost.

Robert Horvat

slabi starši + slabi učitelji = slabi učenci(otroci).......

Vsa sreča,ka moji hčerki se dobro včita tudi z mojo pomočjo vači bi rejsan malo pregorele....:((

Bonifacij Rumpelstilski

RobertH.... tou pa maš tüdi čista praf.... glede na tou kak deco v šoulaj punijo z informacijami pa glede na taou ka določene snovi v šouli sploj ne ponavlajo ampak jo samo razložijo (samo tou so nej telko krijvi učitelji kak pa tej totalno zgrešeni šolski sistem) je na nas staršaj ka pač malo več delamo doma z deco pa ponavlamo pa vadimo.... in zdaj tisti starši kerin je ukvarjanje s svojin diteton obremenitev, do rajši krvido vrgli na učitele....

Profile picture for user buldog Drago Balajc

In če dopolnim dexterja: problem je permisivna vzgoja v OŠ. Tam se snov ponavlja do nezavesti; tako, da si jo zapomnijo tudi najbolj butasti. Za nadarjene učence je to dvojna škoda: dolgočasijo se in ne razvijejo delovnih navad, ker se jim doma ni potrebno nič učiti. Potem pa pridejo v SŠ in se morajo začeti učiti doma ... in zgodbo poznamo.
V naši pokrajini ni samo problem revščine v smislu slabših materialnih pogojev, čeprav tudi to ni zanemarljivo - problem je tudi v nižji izobrazbi staršev (žal), da ne govorim o socialnih deviacijah (alkoholizem npr.). V takšnem okolju otrok enostavno nima istih štartnih osnov kot vrstnik v osrednji Sloveniji; tudi ne razvije v tolikšni meri čustvene inteligence. In tu je point tistega kar sem pisal v gornjem postu in Tinka 78 ne razume. Ni problem, da tudi ljubljanski otroci hodijo na žurke, ampak je problem, da naši otroci ne hodijo tja, kamor hodijo ljubljanski otroci, preprosto rečeno.
Zaključek: če mi priznamo ali ne, dejstvo je, da imajo naši otroci slabše štartne pogoje, kot otroci drugje v Sloveniji. Žal. In to ni prisotno samo v šolstvu. Še enkrat, žal.

Bonifacij Rumpelstilski

buldog.... no tou je nej glij tak.... problem je v ton ka se snov ne ponavla v šouli! Eno vöro se včijo nekaj, drüjgo vöro že idejo dale s snovjo.... glij tou ka nega ponavljanja v šouli je problem. Tisti bole pametni si mogouče v šouli zapoumnijo pa jin doma nej trbej telko ponavlati.... ovi menje dovzetni pa pač nücajo domačo pomoč staršov. In če tej pomoči nega je pač tak kak je....

KitKat

glede pomočij staršof..fsaki stariš lejko deci pomaga pri učenji če ma volo. Mislen ka bi en odrasel razmo osnovnošolsko snov če bi malo pogledno pa skapejral o kon se idepa diteti razložo, če že dejte ne razme. Fsi smo odile v OŠ pa bi kao naj znali te stvarij. Sicer pa se ne fčijo nič takšnoga ka bi bijla višja umetnost.

cebelica1

Dexter, snov se ponavlja v šoli. Malo poglej v zvezke in knjige kakšnega osnovnošolca in boš videl, kako dolgo se učijo iste stvari. Marsikateremu se celo ne da delati/reševati toliko istih/podobnih nalog.

cebelica1

Krivdo je vedno najlažje zvaliti na učitelje, dejstvo.

droptovič

tou je fse napihnjeno in uperjeno v prekmurje "kao zacugnjeni 9-karji"
en učitelj je izjavo:
Kot učitelj lahko povem, da NPZji koristijo predvsem zaposlenim na Državnem izpitnem centru, učenci dobijo povsem nerealne procente (povprečje za matematiko 51%, torej komaj zadostno), učitelji pa se grdo primerja na povprečje.

droptovič

čebelica1. očitno si šoulana in ne kapiraš dextera.
če se npr. snov ne ponavlja te je odvisno od dinamike osvajanja snovi ki pa je itak direktiva iz plana šols.ministrstva.
in omejno je tudi stariše šteri so tudi potencialni faktor ka njihova deca ven spadnejo butasta, ali?

Bonifacij Rumpelstilski

cebelica1.... fala na predlogi.... ali man dvej hčerki v 3. razrejdi pa še žena mi je učiteljica.... tak ka približno znan kak idejo tej stvari gnesden. Niti približno tak kak tij praviš... mogouče v višjih razrejdaj ali na razredni stopnji je nej tak.

Profile picture for user buldog Drago Balajc

Hanžek(ki povzema po drugih):....."da imata velik vpliv na znanje otrok izobrazba in socialno-ekonomski položaj staršev, še posebno matere".
Tu nam tisoče brezposelnih "murinih delavk" nikakor ne gre na roko. V končni fazi za slabši uspeh pomurskih otrok sploh ni pomembno, kolikor se ponavlja v šoli ali doma (v OŠ se veliko ponavlja v šoli, v SŠ bi se moralo veliko ponavljati doma); vsi učenci v Sloveniji delajo po istem učnem načrtu in vsi učitelji v Sloveniji v bistvu končajo isti dve fakulteti; tudi opremljenost pomurskih šol ni slabša. Naši otroci imajo pač slabše štartne osnove. In to se potem vleče v srednjo šolo: čez pol leta bomo ugotavljali, da so pomurski srednješolci dosegli najslabši rezultat na maturi. Pa bo spet vik in krik.

Jožef Kociper

evo gospa tinka78 odgovarjam ti šele sedaj,da prijden službe domou,ges pač nemren med delovnin časom po sobotainfo lejtate,ka pa č moren delate.Argumentejran ti,moja generacija,da smo hodili v šoulo nas je bilou več "pikošov" kak ka nemo pravo bogatašov ampak premožnejših,pa ti poven ka smo po uspehi prednjačele pred glij temi keri tij pozdigavleš.Ponosen san ka san v takšon gor raso,ge je bilou puno revščine še več ljubezni,pogučavanja in s tem posledično za boljši jutri več včinja.Tistoga časa si lejko pri pouki tude dva cveka v eni uri faso,pa si mogle tiho biti,ka si še nej doma bit bil.Naj gnes tej "piceki" dobi dva cveka v eni uri,vejpa stareš de včasek na šouli- kak se lejko tou našemi zgodi,vej pa on ja zna-zna ja po facebooke štrkate.Snov smo si iskali po knjižnicah,delale zapiske,fotokopejrale različne knjige do znanja si mogo san prijte...seveda si tou znanjeejno.@Tinka78,ka te ščen povedate,ka je gnes den šolski sistem,če mene pijtaš čisto out.Delitev učenec po nivojih je čista katastrofa,se pravi maš dobre ,slabe ,zabite dobesedno tak.Što je med dobrimi,tisti štere majo pejnaze,što pozna ravnatelja pa učitelje,keri se itak da vseeno zmejnite.Ka nega že ocen v prvon razrede,pa ta do tretjega ali četrtega tude out,znanja itak nikakvoga,zahteva je pač kelko se pač navčič se navčiš.Nej toga pri nas v tistih časih ge smo socilano šibki bili neje bilou,dokazuvali smo se z znanjon,dobrimi ocenami,ker si pač bil prisiljen se učiti,če si se ščel siromaštva rešiti.Gnes den so na žalost učitelji brez avtoritete,zatou pa tude nega dobroga znanja.Še na konci pohvalen če je že guča o slovenščini gospo učiteljico tistoga časa Bugar Marijo,kera je resno znala kak se znanje prenaša in posledično ka ti tou znanje v glavej ostane....

weedy

Problem je v ton ka ma pomurje ogromno učiteljev/ic, ki so dokaj stari in nemajo nej volej pa nej moči delati stvari na tak način kak se predpostavla z starani države. San se ukvarjan z šolstvon na razredni stopnji in ugotavlan ka sistem zahteva nenehno spreminjanje svojega načina dela. V prekmurje mamo šole kere so odlično opremljene za izvajanje različnih vrst pouka (srednje šole so izjema). Problem je monotonost učiteljev in učiteljic. Otroci majo različne okoljske vplive keri se hitro spreminjajo. Vajeni so menjajočega se okolja (internet, televijzija) in monotonost jih enostavno ne motivira.

Moje mnenje je osebno in javnosti odprto za svobodno blatenje

Windu

Naj rajši zbrodijo nekšo incentivo, ka se deca nedo včili zato, ka de jih straj, ka do cvek fasale, ampak zato, ka bi radi 5 dobile.

Pač, kda de se znanje obravnavalo kak neka pozitivnoga, do se tüj deca včile. Dokeč pa poslüšajo sakši den, kak starši šinfajo učitele, menedžere, politike, profesore, te, ove, tretje - same takše, ka majo visoko izobrazbo - tak dugo pa nede nika.

Namesto ka bi dece pravle "Če boš dosta znal boš nekda lejko direktor" njemi pravijo "Včij se, ka neboš rejvež". Ker dejte v OŠ fejst ma koncept prihodnosti 20 lejt naprej.

Vači se pa tüj ges strinjan, ka piflanje rojstnih podatkov in življenjepisov takših pa ovakših pisatelov nika ne napravi za pamet - no, mogouče jo doj buje.

Matjaž Gomboc

http://www.youtube.com/watch?v=4Z9WVZddH9w
V prvon deli filma je ogromno odgovor na problem iz teme. Pa še slovenske podnapise mate cuj.
Socialne razmere so nej takšen problem, če se dejte v domačon okolji počüti dobro. Večji problem po moje predstavla dejstvo, ka ma mama diplomo pa v prekmurji ne dobi dela.
Zakoj bi se fčiu, če pa itak nemo mel dela pa posledično pejnez...

monteee

Mah sami izgovori... Včiti se trbej pa gotovo! Nika ne pomaga če mamica pa atek prijdeta v šolo in zagnjavita pa sinek dobi višjo oceno - s tem nede un nič pametnejši.

Velki faktor (če nej celo ključni) je učitelj! Če ma učitelj avtoriteto, dober pristop, je nepopustljivi, se ne pistij izsiljevati itd.. de znanje tudi prišlo, ker vači učenec enostavno nede zvozo letnika.

San pa mnenja ka je fejst pomembno kakši pogled majo starši na šolo. Meni so že pri par letaj vcepili v glavo ka mi more biti šola prioriteta in ka je dejansko najpomembnejši segment! In toga načela san se držo, za kar san jim še gnes hvaležen :)

Pa še to: moje mnenje je, ka smo Prekmurci nej nika bole zabiti od ostalih Slovencov - prej nasprotno! :)

Windu

Monteee - "včiti se trbej" je ista mantra kak "delati je trbej" ipd. Nika ne dosegne. Avtoritarni učiteli pa glij tak nej. De se pač dejte za 2 nafčilo pa šlo naprej.

S prisilo se ne napravi nika, ker je v človeški naravi, ka nasprotüvle tistome, v koj se človeka sijle. Isto kak marketing. Dobra reklama je tista, ka te prepriča, ka to TI ščeš. Zaj pa primerjaj z vsemi mogočimi zadevami, v kere te država npr. prisile, ka jih moreš nabavite. Kero rajši küpiš?

KitKat

avtoriteta učitela..hm..bi lejko še pa še debatejrali. moje mnenje glede strogih učitelof. ges osebno san se pri takšnij nej nič več nafčijla. neje prijetno deci sedeti pri vre ge so celi čas pod pritiskon gda do nenapovedano pijtani pa te od panike tak pozabijo..

blaz pergar

jas pa mislin ka je do če se otrok viči ne odvisno od staršev ter od karaktera otroka samega...nemreš ti kot starš otroka prisiliti ka de se učija...če se nehšče se nehšče de se že čez neke let učija kak si je file zajeba ka mesečno dobi le 500 eur plače...spet drugi pa kot da se raje učijo delajo napravijo neko 3 letno šolo pa gredo delat kar je samo po sebi tudi ne tak slabo sicer pa je tak tan ljubljanki froci ko nimajo po šoli nič delati se lahko učijo prinas tu v prekmurje pa je postopek da sploh pridejo domov ker so nekateri predvsem iz goričkih občin kjer je to mali bogu izza leđama,marsikateri otrok pa tudi ko prije domu more fejst delati v štali na njivi al pa v kuči te pa sfali časa za šolo

droptovič

gorgona svaka ti čast kak si tou doktorsko zmodruvo...
ščel si v enon stavki povedati ka do te nešoulani razmili:
štala pa šoula je nej isto?!

Windu

Gorgona, pa to je bilo žmetnej preštete kak Uliksesa od Joyca :P

mihael ljuboja

jebite se. jebite se s to slovenščino. samo nas posiljuvlete - po radie po televizije po pm.. tepa vsi zmedeni, nesamozavestni... mi smo svoj narod. mi smo gučale pa pisale od 17.st dale knjige v prekmurščine zaj pa nas ščejo asimilejrate kak nekše tujce.

jebite se. jebi se lublana. 1919

monteee

Ti si resan zmešani, če misliš ka smo Prekmurci ''svoj'' narod oz. če misliš ka smo Prekmurci po narodnosti nej Slovenci!
No, vsaj ge za sebe znan ka san Slovenec. Za tebe mi je pa čist vseeno...

BuLsHiT

lol ka je pa tej tipo za drog mogo pozreti ka je taksne zmazek znapiso XD

Profile picture for user buldog Drago Balajc

Nekdo je rekel (in je imel kar prav) "da ljudje mislijo, da se spoznajo na tri stvari: šport, šolo in politiko". Malo poglejte zgornja mnenja - zelo malo uporabnih nasvetov, kako izboljšati položaj in trenutne trende v šolstvu pomurske regije je v njih.
Rekel bi: šolstvo je zapleten sistem in vsaka sprememba mora biti temeljito premišljena in če se le da, nekje že preizkušena v praksi.

Windu

No, o ton san gučo, za koj je makavelithedon dokaz. Namesto ka bi lidje bili ponosni, ka znajo več tujih jezikov, tüj slovenščino, pa še kaj drügoga, jemlejo neizobraženost kak nekšo pozitivni kvaliteto, ka jih povezüvle. Isto kak črnci v ZDA. Ma smotano v 3 pisane marjetice.

Profile picture for user čevapčič na ražnje Chevapcic Himself

.. strogost ućiteljev nede nikoli pomagali, menej so strogi učitelji vedno odbijali, isto kak da bi v vojski poslujšo nekšnoga mačoja, keri naklada, kak biti moški, nema pa resnejšoga pojma, kak tau v resnici ide glede psihofizičnih stanj moškoga etc., ..

.. vsekakor so mi vedno bili bolj všeč človeški/humani učitelji z dobrim poznavanjem sociološkega sistema človeškega življa in raznolikosti sistema .. ;-)

.. no, ajd, za nekoga so sigurno namnjeni strogi učitelji :-), ale menej, kak bole pomehkuženega bitja, me je strogost vedno odbijala .. ;-)

.. tau tak, če je recimo ženska v življenja fajn nežna dujšica kak recimo ena izmed vilinlčk Tinker Bellsov :-) ali pa je ženska harpija .. pika .. ;DD

Leon šinko

Slovenščino naj učijo v šolah slavisti in in ne učitelji razrednega pouka. Naj učijo s končano šolo in ne študentje. Ravnatelji naj zaposlijo ljudi, ki imajo pogoje in znajo učiti. Država naj napiše zakone, naj jih upošteva in sankcionira. Ka ne bo korupcije.

KitKat

leons

slovenščino naj fčijo slavisti, matematiko matematičari, telovadbo športnike, te po takšnon ne nucamo učitelja razrednoga pouka. Tej učiteli so osposobleni zato ka fčijo deco do 4 razreda vse ka majo na urniki. taka neven ka maš prote njin. snov OŠ je itak za nas odrasle tak lejka ka bi jo štokoli lejko fčil, čiglij to nejde. pomembno je edijno kak znajo tej lidge razložite!!

quovadis

Education is over rated. What's the point? Life is too short. Have fun...
Think and behave "Outside the Box". Don't be one of the sheep...

droptovič

quovadis, tak se guči!
help me to discover new ways to "outside the box".

quovadis

"drotmantras"
I will, gladly. Too many people today follow "the line" and don't stray, just like most other white sheep. There are still few black sheep left. We don't follow the rules, we think "outside the box", or off the wall, if you will. Once "outside the box", whole world of new possibilities opens up to you. You need to give it a try. Brain is a terrible thing to waste...

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi