V enem izmed zadnjih odmevnejših sodnih procesov za poskus dvojnega umora obtoženi Štefan Žalik še čaka na pravnomočno sodbo. Predstavljamo sklop odmevnejših sodnih obravnav v Pomurju od časa samostojne Slovenije .
Primer: umor Velimirja Todoroviča - 2004
Elizabeta Todorovič, žena umorjenega je na dan storitve kaznivega dejanja po prepiru z možem z vodno tehtnico pokojnega večkrat udarila po glavi, po mnenju izvedenecev je slednji udarce dobil tudi ko je ležal, sodeč po poškodbah na rokah pa je bilo očitno, da se je branil. Po storjenem sta s sinom v folijo zavitega že pokojnega Velimirja Todoroviča odpeljala na železniške tirv Bratoncih, kjer je truplo oskrunil vlak, zaradi slabega vremena pa sta z avtom obtičala v blatu, kar so po sledeh ugotovili tudi kriminalistični preiskovalci. Tožilec Bojan Misja je med postopkom dejal, da sta tako žena kot sin poskušala umor prekriti, da bi izgledalo kot samomor.
Senat, ki ga je vodil sodnik Dezider Novak, je decembra 2005 Elizabeti za umor prisodil pet let zapora in za skrunitev trupla osem mesecev. Skupno je kazen združil v pet in pol let. Alenu pa so za skrunitev trupla naložili osem mesecev zaporne kazni, vendar je svojo kazen odsedel že v priporu. Po pritožbi je višje mariborsko sodišče odločalo o upravičenosti sodbe, pri čemer je kazen Alenu ostala nespremenjena, Elizabeti Todorovič, ki je pred izrekom kazni dejanje priznala pa je senat dosodil višjo zaporno kazen – sedem let in pol.
Primer: Umor Milan Baranje in Jožefa Müllerja - 2004
V noči iz ponedeljka na torek tretjega maja 2004 sta v pretepu in streljanju med dvema skupinama Romov umrla dva človeka, trije so bili huje ranjeni, več deset pa lažje poškodovanih. Kot prvega je policija priprla Saška Cenerja, ki ga je obtožnica bremenila umora Milana Baranje, ki je umrl po enajstih zabodih z nožem v hrbet.
Na sodbo sodnice Natalije Pavlič‡ Goldinskij se je obramba pritožila, Višje sodišče v Mariboru pa je po burnih razpravah, med katerimi je prišlo do verbalnega in fizičnega obračunavanja med obema skupinama vpletenih, sodbo proti Sašku Cenerju v prvi obravnavi razveljavilo, v drugi pa potrdilo prvotno kazen petnajstih let za umor Milana Baranje in poskus umora Bojana Horvata. Obsojeni 15 letno kazen prestaja v zaporu Dob.

Primer :Milica Makoter, obsojen Bojan Žalik - 1999
Bojan Žalik, ki prestaja 30-letno zaporno kazen zaradi storjenih zločinov v zadevi Makoter je bil spoznan za krivega umora in bombnega napada na policijsko postajo. Spomnimo se, v noči 26. septembra 1999 je bil Janko Makoter v spanju umorjen, pri čemer je tožilstvo podjetnico iz Cvena obtožilo naročila umora moža in svaka, ter kasnejšega bombnega napada na ljutomersko policijsko postajo leta 2000. V nadaljevanju sojenja je slednja v priporu preživela kar 42 mesecev.
Novembra 2007 je Vrhovno sodišče po maratonskem sodnem procesu Makoterjevo spoznalo za nedolžno, obsojeni Žalik pa še danes trdi, da je vse niti pri ravzpitem primeru vlekla Makoterjeva, ter, da je obtoženim obljubila zelo visoko vsoto – pet milijonov mark, če jo rešijo na sodišču Prav tako trdi, da je pravi morilec še danes na prostosti. Po končanem sojenju o veliki vsoti denarja ni bilo več govora. Ob tem je tožilstvo bombni napad na policijsko postajo v Ljutomeru in izstrelek protiletalske rakete proti hiši Jožeta Makoterja, načelnika postaje, odločilo, da ne gre za isto zadevo. Obsojeni Žalik prestaja 30 letno zaporno kazen v Dobu.
Primer : Ervin Trost , umor 19-letnega nečaka - 2001
Ervin Trost iz Drobtincev je leta 2001 svojemu 19-letnemu nečaku, ki je obiskoval policijsko šolo v Tacnu, z nožem prerezal vrat, policisti pa so ga zaradi nasilniškega vedenja obravnavali preko dvajsetkrat. Trost, ki boleha za kronično shizofenijo, se pred sodiščem ni zagovarjal, sam pa je dejal ,da se mu je v trenutku zločina zdelo, da je bog in da zločin mora storiti. Trostu, ki se je pogosto nahajal v avstrijskem Murecku, so avstrijski sodni organi prepovedali vstop v državo za deset let, ker naj bi predstavljal nevarnost za družbo, murskosoboško sodišče pa je bilo mnenja, da morilec ne predstavlja nevarnost za družbo.
Leta 2001 so v Murski Soboti Trostu sodili za omenjeni zločin, pri čemer je senat izrekel varstveni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja za največ deset let, sodišče pa bi vsako leto preverilo, ali je zdravljenje še potrebno. Po letu in pol je psihiater menil, da je morilčevo duševno stanje ozdravljeno, zato je bil Trost izpuščen na prostost. Leta 2006 je bil ponovno aretiran zaradi domnevnega napada in ropa nekega moškega, vendar je zaradi pomanjkanja dokazov izpuščen.

Foto: Nik Rovan, zurnal24.si
Primer: Štefan Žalik, poskus umora žene in hčerke - 2010
V lani najbolj medijsko odmevnem procesu v pokrajini ob Muri se je Štefan Žalik s sekiro znesel nad ženo in hčerko. Po naključju je pred dokončanjem svojega morilskega načrta klice žrtev slišal 17- letni sosed Rok Vouri, ki je Žaliku zbil sekiro iz rok in ga pridržal do prihoda policistov. Za omenjeno dejanje je mladenič prejel priznanje Pomurec leta 2010 in Junak Slovenije 2010.
»Nikogar nisem nameraval ubiti. Če bi želel, bi ženo ubil že v spalnici,« so bile besede Žalika, ki se sklicuje na bistveno neprištevnost med samim dejanjem, sam pa se spomni le, da je stopil v klet po ‘mesarico’. Žalik je pred pečlanskim sodnim senatom s sodnico Natalijo Pavlič Goldinskij na čelu povedal, dam u je za storjeno žal, med tem, ko sta žena in hčerka trdili, da so bili odnosi do moža in očeta slabi že pred poskusom umora. Obtoženi trenutno čaka na pravnomočno sodbo v priporu.