Damjan Anželj o prihodu novih investitorjev, obvoznici in črni piki prve polovice mandata

Leto 2024 se počasi poslavlja, z županom Mestne občine Murska Sobota Damjanom Anželjem pa smo ob izteku leta spregovorili o polovici mandata na čelu občine in o prihodnjem letu.

Stečaj javnega zavoda Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan, podražitve, vzhodna soboška obvoznica, pogorišče Mure in rekonstrukcija Noršinske ceste so glavne teme pogovora.

Spregovorili smo tudi o vandalizmu na in ob drsališču, silvestrovanju in načrtih za prihodnje leto.

Za vami je prva polovica mandata v vlogi župana. Na katere dosežke ste najbolj ponosni?

»Prvo polovico županovanja ocenjujem kot dobro. Najprej bi izpostavil zadeve, ki jih občani mogoče ne vidijo tako na prvo žogico. V prvem letu županovanja smo uspeli sprejeti nov statut in poslovnik, za kar je potrebna dvotretjinska večina vseh svetnikov, to prejšnjim generacijam ni uspelo zaradi takšnih in drugačnih razlogov, tudi političnih nesoglasij.

Prav tako smo sprejeli odlok o javnem zavodu Zdravstveni dom Murska Sobota, ki ga je treba sprejeti v enaki vsebini in obliki pri vseh ustanoviteljicah. Tudi tega odloka iz takšnih in drugačnih razlogov niso uspeli sprejeti. To so dosežki, za katere je potrebno veliko usklajevanja in pogovarjanja z vsemi svetniki in drugimi občinami ustanoviteljicami.

Kar se tiče drugih projektov, bi povedal, da je bilo prvo leto predvsem v znamenju zaključevanja projektov, ki so bili bodisi v teku ali pa nastavljeni tako, da so se začeli. Tukaj bi izpostavil pomurski vodovod, ki je bil projekt več občin, kjer je Murska Sobota dobila 14 kilometrov novega vodovoda, tako primarnega, sekundarnega kot transportnega.

Prav tako je pomembno povedati, da so se zaključile tudi investicije v kanalizacijo, v meteorne vode in ob obilnem deževju, ki ga je Slovenija v teh dveh letih imela, praktično v Murski Soboti nismo imeli težav. Tako da, to so tisti dosežki, na katere sem ponosen. V ozadju smo pripravili tudi projekte, kot je rekonstrukcija Noršinske ceste, pa tiste projekte, ki se bodo zgodili v drugi polovici mojega mandata, tukaj mislim na prenovo občinske stavbe, na prenovo Partizana, zgrajena so bila stanovanja za mlade in to so tisti dosežki, ki smo jih navajali v programu.

Posebno si želim, da do konca mandata pridobimo gradbeno dovoljenje za nov gasilski dom v Murski Soboti in pa - če bodo sredstva dopuščala - dogradnja stadiona in obnova Hartnerjeve vile, ki je prav tako zgradba, ki propada.«

Je bila prva polovica mandata takšna, kot ste si želeli? V prvem govoru ste omenili, da želite politiko medsebojnega spoštovanja in razumevanja.

»V vsaki družini, v vsaki skupnosti, pride včasih do nekih nesoglasij, tako tudi včasih v mestnem svetu. Ampak lahko poudarim, na to sem zelo ponosen, v mestnem svetu vlada spoštljiv govor in sprejemajo se tiste odločitve, ki so pomembne za nadaljnji razvoj Mestne občine Murska Sobota.

Seveda je včasih težko dvigniti roko za kakšno odločitev, ker nisi tako všečen občanom. Moramo se zavedati, da so nas ljudje izvolili, da bomo vodili to občino z namenom, da ne bo stagnirala ali pa šla nekaj korakov nazaj. Da lahko delamo za nadaljnji razvoj, je treba zagotoviti določena sredstva. 

Na zadnji seji sem povedal, da smo lahko socialno naravnani na vseh območjih, ne bomo pobrali nekih dajatev, ampak potem se morajo ljudje zavedati, da bomo na tem mestu obstali, kar po mojem mnenju ni dobro. Če smo v zadnjih desetih letih po merljivih kazalnikih napredovali za 71 mest in so to prepoznali tudi po tem, da smo dobili nagrado Zlati kamen, si želim, da gremo v naslednjih letih vsaj za toliko mest naprej, če ne več.

Za to pa so potrebna sredstva ob predpostavki, da je Mestna občina Murska Sobota podfinancirana tako kot ostale mestne občine in težko je načrtovati nadaljnji razvoj, če za to nimaš sredstev. Sam si prizadevam za dobro sodelovanje z vsemi svetniškimi skupinami, z vsemi svetniki. S svojim vedenjem želim dajati vtis spoštljivosti.«

Letošnje leto je zaznamoval stečaj javnega zavoda Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan. Katere aktivnosti so trenutno v teku, kaj bo s projekti?

»Dvorec Rakičan je črna točka mojega mandata, ampak zgodba izvira iz prejšnjih mandatov, se pravi iz preteklih let. Ko sem začel županovati, so do mene prihajale razno razne informacije o nekih nepravilnostih in kot novi župan se seveda želiš prepričati o tem in odrediti revizijo. To sem tudi storil.

Bil sem presenečen, koliko negativnih zadev je ta revizija pokazala. Seveda so bile aktivnosti v smeri, da nudimo vso podporo javnemu zavodu in ga rešujemo. Dogovor je bil, da bo Mestna občina Murska Sobota reševala javni zavod v smislu, da bo zagotavljala dodatna sredstva v naslednjih letih za vračanje nastalih dolgov, ob dejstvu, da bo še naprej dajala sredstva za delovanje.

Letos je bilo javnemu zavodu nakazano več kot pol milijona evrov in odobreno soglasje za nadaljnje zadolževanje. Vendar zadeve v teh dveh letih niso šle v pravo smer glede finančne stabilizacije, dogovor z bankami ni bil možen, informacije o finančnem stanju pa so se vedno znova spreminjale. Na občini dolgo nismo dobili prave slike, kakšno je točno finančno stanje. Zdaj, ko smo te številke zložili skupaj, svetniki žal niso več verjeli v to zgodbo in niso potrdili dodatnega zadolževanja, kar je privedlo do tega, da druga možnost, kot sprožitev stečaja, ni več ostala.

Je pa stečaj za nas neka negotovost. Mestna občina subsidiarno odgovarja za delovanje Dvorca Rakičan z vsakoletnim vložkom v proračun in občina je vsa leta izpolnjevala svoje obveznosti. Še več, zagotavljali smo več denarja, kot je bilo sprva načrtovano.

Smatram, da je občina svoje delo opravila. V preteklosti ni bilo takšnega nadzora oziroma nekih revizij, težko komentiram za nazaj. Vsekakor pa takoj, ko sem dobil te informacije, so se pri meni sprožili alarmi, da se je potrebno te zadeve lotiti temeljito. Vložil sem odškodninsko tožbo zoper prejšnjega direktorja v tistih dejanjih, ki so nesporno dokazana in kjer je bil oškodovan javni denar.«

Letos je bilo na sejah sprejetih tudi nekaj podražitev. Kakšen je vaš komentar na to?

»Za nekoga so to podražitve, za nekoga indeksacije. Dejstvo je, da moramo slediti razmeram, ki se dogajajo v državi. Glede na to, da posamezna višanja cen vedno zajemajo neko daljše časovno obdobje, je treba pogledati, da te vrednosti ohranijo realno vrednost, se pravi, da se usklajujejo z inflacijo in rastjo življenjskih potrebščin.

Tu se lahko vrneva na prejšnje vprašanje, ko sva govorila o nadaljnjem razvoju. Če ne moremo zagotavljati sredstev, ne moremo pričakovati, da bo ustreženo vsem željam občanov in občank, saj občani preko krajevnih skupnosti, preko svetnikov, tudi preko participativnega proračuna, sporočajo želje. 

Kar se tiče stavbnih nepozidanih zemljišč, tukaj gre res za podražitev, s katero želimo spodbuditi gradnjo, oziroma, da v proračun steče nekaj več denarja, da lahko nova območja potem komunalno opremimo. V občini je 40 odstotkov nepozidanih zemljišč. Vedno znova prihajajo na občino investitorji, ki bi gradili, pa ne morejo do zemljišč.

Res je, da imajo fizične osebe bistveno manjše površine teh zemljišč. Za fizične osebe to ne bo drastičen dvig plačila.«

Po prvem letu svojega mandata ste napovedali, da bo potrebno zategniti pasove, saj je občina močno zadolžena. Kakšno je danes stanje s financami?

»To smo tudi naredili. Vsem javnim zavodom smo vzeli nekaj sredstev oziroma jih omejili. Glede na to, da v letu 2024 nismo črpali likvidnostnega kredita, da nismo imeli rebalansa proračuna, ocenjujem, da nam je uspelo, da smo ostali znotraj tistih začrtanih ciljev. 

Z odplačilom posameznih kreditov se limit občine povečuje, prav tako je predlog, da bi se iz desetih odstotkov občine lahko zadolžile za 15 odstotkov, se pravi država tukaj vidi in daje nove možnosti. Če pogledamo recimo podatke med samimi mestnimi občinami, lahko ugotovimo, da je naša občina v sredini te lestvice in imamo še kar nekaj potenciala.

Potrebno je ukrepati pravi čas, zategniti pasove, da bodo lahko ene investicije potem dokončane. Tukaj sem imel v mislih svoj celotni, štiriletni mandat. Če želimo neke investicije izvesti, je potrebno, da takoj na začetku naredimo neke rezerve.«

Še vedno je ena najbolj perečih tem vzhodna soboška obvoznica. Kako ocenjujete napredek pri odkupih zemljišč in pri gradnji sebeborskega zadrževalnika?

»Menim, da bi morala biti ta obvoznica že zgrajena. Vem za stališče prejšnjega župana in lahko povem, da tudi sam podpiram, da bi se zgodila fazna gradnja, ker vse naenkrat nekako ni v interesu. Obvoznica je vsekakor potrebna in jo gledam širše kot obvoznico Mestne občine Murska Sobota, saj daje priložnost tudi ostalim občinam v regiji, ker bi imeli občani lažje transportne poti. 

Seveda je ta sebeborski zadrževalnik tisti, ki dejansko zadržuje izgradnjo obvoznice. Iz suhega zadrževalnika je prišlo do suhega z elementi mokrega, cena tega pa je v teh letih zrasla za okoli 50 odstotkov in tu ostaja vprašanja, kdo bo kril to razliko. Menim, da sebeborski zadrževalnik mogoče nekomu ustreza, da se lahko druge stvari dogradijo.

Kar se tiče odkupov zemljišč, mi smo zagotovili sredstva v proračunu in jih prenašamo v naslednje leto. Pri odkupih zemljišč gremo s skupno dinamiko z državo. Vedno je tako, da se najdejo posamezniki, ki vidijo priložnost za večji zaslužek. Lahko pa se pogovarjamo tudi o razlastitvi, ki pa ima potem spet svoje postopke in časovno trajanje. Sam sem bolj naklonjen temu, da se poskusimo dogovoriti, najti neko sprejemljivo pot.«

V zadnjem letu se je ogromno dogajalo na pogorišču Mure. Kako ste zadovoljni s prihodi novih podjetij, prihajata tudi Lelosi in Pasha Balloons?

»Zelo me veseli, da so se na območju Mure samoiniciativno zgodile nove zgodbe iz gospodarstva, kjer so določeni poslovni subjekti našli prostore za svoj nadaljnji razvoj. Še posebej me veselita zgodbi Lelosi in Pasha Balloons, saj sem bil sam osebno zelo vpet v obe zgodbi. Podjetje Pasha Balloons iz Turčije je bilo tukaj na svetovnem balonarskem prvenstvu in to kaže, da si moramo prizadevati za čim več dogodkov, ki štrlijo iz povprečja. 

Seveda smo opravili kar nekaj sestankov pri nas na občini, saj smo želeli pomagati v smislu, da jih zadržimo tukaj, da najdejo tukaj svojo poslovno priložnost in res se veselim, da sta omenjeni podjetji tukaj našli svoje prostore.

Lahko pa malo izdam, tudi s podjetjem Droga Kolinska smo opravili pogovore, zelo so zainteresirani za prevzem določenega območja v Murski Soboti, kjer bi vzpostavili živilsko predelovalno industrijo. Z direktorjem smo že opravili razgovore in zelo pozitivno je to, da je v bližini avtocesta in Zagreb, kajti lastniki so sedaj v Zagrebu. Verjamem, da bomo v letu 2025 to zgodbo pripeljali v Mursko Soboto.

Druga zgodba pa je logistično transportno podjetje iz Avstrije, ki deluje že v nekaj evropskih državah. Tudi oni so za svojo novo destinacijo izbrali Mursko Soboto, vendar je pri njih zadeva mogoče malo težja, ker trenutno takšnih prostorov, ki jih oni potrebujejo, ne najdemo. Pogovarjajo se tudi o prevzemu določenega subjekta, ki v Sloveniji že deluje, tako da je ta zgodba še nekoliko oddaljena, ampak v dveh letih smo naredili res veliko gospodarskih zgodb.

Ne nazadnje, ko se pri meni oglašajo veleposlaniki in veleposlanice, vedno navežem pogovor tudi na gospodarstvo in pogledamo, ali lahko morda s tujimi gospodarskimi subjekti najdemo neko navezavo. Potrebna je potrpežljivost in vztrajnost. Vedno predstavljam Mursko Soboto kot regijsko središče in samo tako ter z vračanjem naših študentov, se pravi izobraženega kadra nazaj v regijo, bo lahko Murska Sobota napredovala.«

Letos se je začela težko pričakovana rekonstrukcija Noršinske ceste. Katera dela so v sklopu rekonstrukcije predvidena za prihodnje leto?

»Noršinska cesta se je vedno tesno povezovala z izgradnjo obvoznice, kar bi bilo tudi najbolj smiselno, da dela potekajo sočasno iz vidika, da se potem Noršinska ne bi uničila, ko se bo gradila obvoznica.

Za rekonstrukcijo Noršinske smo izkoristili CTN sredstva iz mobilnosti, terminsko pa smo jo razdelili na tri dele, na tri faze. Prva faza je od mesta do križišča z Rakičanom, kar smo že izvedli. Naslednje leto bo asfaltirana kolesarska steza. Cestišče je v celoti strošek občine, ob sprejemu proračuna smo sredstva zagotovili in svoj del smo že naredili in cesto odprli za promet, kajti tam je veliko poslovnih subjektov, ki so s tem oteženim dostopom težko funkcionirali. Kljub temu da je bila popolna zapora, smo se potrudili, da so bili dostopi do poslovnih subjektov ves čas možni.

V tem času smo pripravili tudi dokumentacijo za drugo fazo, torej od križišča z Rakičanom do samega naselja Rakičan, vključno z mostom. Pripravljamo že dokumentacijo za tretjo fazo do naselja Noršinci. Seveda je ta cesta pomembna vpadnica v naše mesto, povezuje tudi sosednjo občino, in pa kot smo povedali, je tam veliko močnih poslovnih subjektov. Želimo, da bo občina povezana s primestnimi naselji in sosednjimi občinami, s kolesarsko stezo, da bo pot za vse udeležence v prometu varna. 

Druga cesta, ki je prav tako kritična, je Markišavska cesta, kjer pa je investicija državna. Terminsko se je zalomilo, ker se je projekt v neki fazi, ko je bil skoraj končan, še spreminjal zaradi določenih interesov, ampak jaz kljub temu upam, da bo sedaj, ko bodo te zadeve rešene, šlo to dokaj hitro naprej.«

Letošnje drsališče je po kvadraturi največje v Sloveniji. Kako se zadovoljni z obiskom?

»Z obiskom smo zadovoljni. Lanski odziv je bil naša zaveza oziroma obveznost, da to leto naredimo nekaj drugače, boljše. Verjamem, da nam je to uspelo. Tudi oder je letos postavljen drugače, vrtiljak za najmlajše, januarja pa pridejo še avtomobilčki.

Seveda že razmišljamo o tem, kaj bi lahko bilo boljše, imamo že ideje za naslednje leto in verjamem, da bomo tudi naslednje leto tako uspešni. Na tem mestu je treba pohvaliti posameznike v občinski upravi, uslužbence javnega podjetja Komunala Murska Sobota in pa Javni zavod za kulturo, turizem in šport. Pri tem ne smemo pozabiti na sponzorje, ki so prav tako z vsemi vložki omogočili, da smo letos pripravili drsališče z bogatim spremljevalnim programom.

Tudi božična tržnica je bila dobro obiskana, ponudniki so že nakazali, da si želijo naslednje leto še več takšnih dni, kjer bodo lahko svoje produkte ponudili občankam in občanom, tako da smo zadovoljni in sprejemamo to obvezo, da bo v naslednjem letu še kaj drugače in boljše.«

Tukaj ne moremo mimo tega, da je bilo drsališče že tretji dan vandalizirano. Zdi se, kot da se glede pirotehnike v Murski Soboti vrtimo v krogu. Kaj menite?

»Žal je res. Tudi sam se prva dva dni z zaskrbljenostjo spremljal, ker je pokalo na vseh koncih okoli drsališča, pa tudi v mestnem parku. Po incidentu sem opravil pogovor s predstavniki policije, kjer smo se dogovorili, da bodo poostrili nadzor, tudi s policisti v civilu. Je pa to ogledalo vsakega posameznika. Ne nasprotujem novoletnemu vzdušju, ampak pri tej pirotehniki je glavni učinek pok, pri ognjemetu je to svetlobni učinek.

Ne morem sprejeti tega, da se takšna pirotehnična sredstva odvržejo na drsališče, kjer se lahko oškodujejo tudi udeleženci. Škoda je bila storjena na drsališču, ki je moralo biti zaradi sanacije zaprto še en dan. Nesprejemljivo je, da se to vrže na neko javno infrastrukturo. Vsak pri sebi se mora zamisliti, ker če poškodujemo tisto, kar delamo za ljudi, se potem tudi mi sprašujemo o smiselnosti tega.«

Kje boste preživeli najdaljšo noč v letu in kaj želite občankam in občanom v letu 2025?

»Najdaljšo noč bom preživel doma, s skupino prijateljev, v domačem krogu. Seveda pa tudi na glavnem prizorišču v Murski Soboti.

Želel bi sporočiti, da se družba spreminja, žal, nekatere vrednote, ki bi morale biti v ospredju, potiskamo v ozadje. Želim si predvsem več solidarnosti, sodelovanja, medsebojnega razumevanja in strpnosti. Želel bi čim manj nekega negativizma, ki ga je preveč, iz tega pa izhaja nestrpnost, nespoštovanje.

V leto 2025 zrem pozitivno, z veliko mero optimizma. Mi pa daje motivacijo in spodbudo to, da verjamem, da smo s to ekipo, s katero sem se obkrožil, spodobni narediti velike stvari.«