Anželj po prvem letu mandata o finančnem stanju občine, podražitvah in tudi željah za prihodnje leto

Leto 2023 se počasi poslavlja. Z Damjanom Anželjem, županom Mestne občine Murska Sobota, smo se ob koncu leta usedli za mizo in se ozrli nazaj.

Projekti, participativni proračun, podražitve in plačljivi parkirni sistem.

Spregovorili smo tudi o prenovah cest, primestnih naseljih, Soboški obvoznici in načrtih za naprej.

Za vami je prvo leto v vlogi župana Mestne občine Murska Sobota. Na katere dosežke ste najbolj ponosni?

»Prvo leto je bilo predvsem polno izzivov, ob prevzemu županovanja je bilo v teku kar veliko projektov iz prejšnjega mandata, tako da nekaj dosti časa nisem imel, ampak je bilo treba takoj začeti delo. Seveda je največji projekt tega leta bil Pomurski vodovod, ki je projekt več občin. Murska Sobota pa v tem projektu dobiva 14 kilometrov novega vodovoda, tako primarnega kot sekundarnega kot tudi transportnega, po katerem se potem voda dobavlja tudi v sosednje občine. 

Projekt je vreden blizu 32 milijonov evrov, mestna občina pa k temu projektu prispeva pet milijonov lastnih sredstev. Kar se tiče upravičenosti tega projekta, je vsekakor bil izredno upravičen, saj smo se skoraj mesečno srečevali z nekimi izpadi, defekti. Stari vod je namreč močno dotrajan. Bo pa to izziv tudi še za naslednja leta, saj bodo nekatere ulice prav tako potrebne zamenjave še teh vodovodnih vodov. To je bil tak projekt, ki je najbolj zaznamoval prejšnje leto. 

Potem so se končevali projekti kanalizacije, kjer je mestna občina dobila dva nova kolektorja in 1,3 kilometra kanalizacijskega voda, vrednost investicije je bila 1,7 milijona evrov in je bila v celoti plačana iz proračuna mestne občine. Naslednji projekt so kolesarske povezave; dobili smo 4,3 kilometra novih kolesarskih povezav, pločnikov, novih krožišč, zelenih ureditev, zasadilo se je okrog 150 dreves. Projekt je bil vreden okrog pet milijonov evrov. Mestna občina Murska Sobota pa je participirala z 2,6 milijona evrov. To so največji finančni projekti. 

Potem je tu še nadzidava zdravstvenega doma, preplastitve Prešernove ulice, dokončanje Slomškove ulice, zamenjava parketa na Osnovni šoli I, dograditev učilnic na Osnovni šoli IV. Tukaj moram povedati, da je četrta osnovna šola dejansko regijska in delež uporabnikov iz naše mestne občine je nekje 40-odstoten, investicijsko pa breme pade na našo občino. Tudi zaradi takšnih projektov, ki jih kot občina moramo zagotavljati, mogoče včasih trpijo druge, manjše investicije. Mogoče to občani ne vedo in je prav, da jim povemo.«

Kaj pa projekti v primestnih naseljih?

»Ne nazadnje tudi projekti po krajevnih skupnostih; v Kupšincih se je asfaltiralo dvorišče gasilskega doma, ki je bil zgrajen pred dvemi ali tremi leti. Ravno v teh dneh se je v Bakovcih menjala streha na gasilskem domu, začela se je gradnja kolesarskega mostu v Polani in tudi v prihodnjih letih si bom prizadeval, da bo čim več teh projektov izvedenih v primestnih naseljih. 

Včasih imajo mogoče ljudje občutek, da so ti projekti tam zaradi Murske Sobote zastali, ampak kljub temu ocenjujem, da se je tudi v prejšnjih letih zaključilo veliko projektov v primestnih naseljih. Nekako ocenjujem, da je pri nas kvaliteta življenja kar visoka, to nam ne nazadnje tudi priznavajo tisti, ki prihajajo v našo občino in mesto, s tem želimo tudi nadaljevati. Je pa vedno tudi izziv zagotavljanje sredstev, tukaj bomo morala tudi za naprej najti neke določene rešitve.«

V prvem govoru kot župan ste omenili, da želite politiko medsebojnega spoštovanja in razumevanja. Menite, da je bilo prvo leto takšno?

»Sam sem si za to vsekakor prizadeval in lahko ocenim, da je bilo tako. V mestnem svetu ni bilo nekih žaljivk, bil je spoštljiv govor. Sprejeli smo tudi ključne dokumente, ki jih v prejšnjih mandatih niso uspeli, ravno zato, ker ni bilo te politične volje. Mislim na statut in poslovnik mestne občine, ki dejansko nista bila v skladu z zakonodajo, na kar nas je opozarjalo tudi ministrstvo. 

Sprejet je bil tudi odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Murska Sobota in o ustanovitvi sveta ustanoviteljici Javnega zavoda Zdravstveni dom Murska Sobota. Tukaj je bilo pomembno, da vse ustanoviteljice sprejmejo odlok v isti obliki in vsebini. Za sam statut in poslovnik je bila potrebna dvotretjinska večina, kar kaže na to, da je bilo dobro sodelovanje, da smo premogli te modrosti in odgovornosti, ki jih mestni svetniki morajo imeti, da smo uskladili vse te akte.

Tudi sklep o Fazaneriji je bil sprejet, parkirnini, vse kaže na to, da je bilo dobro sodelovanje, da se poslušamo in spoštujemo. Kljub temu pa prihaja do različnih mnenj, kresanja mnenj, to je normalno, drugače ni napredka. Če bi vsi isto mislili in gledali, napredka ne more biti. Prav je, da se opozori na tisto, kar mogoče ni v redu, da se stopi korak nazaj in se še enkrat premisli o nekem predlogu, ki gre na mestni svet. Nekaj točk sem tudi sam umaknil z dnevnega reda, ker sem ugotovil, da zaradi takih ali drugačnih okoliščin, pa tudi politične volje, da ni najbolj pametno, da vztrajamo, pa smo jih sprejeli na naslednji seji. Sam si bom prizadeval za visoko kulturo vrednot in spoštovanja, želel bi si, da je takšna klima v naši mestni občini.« 

Kako komentirate nezadovoljstvo voznikov glede plačljivega parkiranja in računanja parkirnine na severno obrtni industrijski coni? Ste pričakovali, da starejši ne bodo znali plačevati preko telefonov?  

»Sam bom tako rekel. Do mene prihajajo občani, ki so zadovoljni, da se je ta režim parkiranja končno uredil, vsaj kar se tiče urejenosti. Vsak, ki je prišel v mesto z avtom, ni mogel nikjer parkirati, bodisi pred pošto, zdravstvenim domom, lekarno, občino. Pri teh javnih ustanovah vsi rabimo parkirišča. Ko smo pripravljali gradiva, vezano na odlok, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu, ki je naročal, kar je bilo treba narediti, smo ves čas stremeli k temu, da bo parkirnina čim nižja. 

Po drugih občinah so parkirnino dvigovali in nekateri so že bili na tem, na tej višini ali še višje, tako da tukaj se je res zasledovalo, da bo to tisti minimumu, da pride nekaj denarja nazaj v proračun. Kajti parkirnina gre nazaj v investicije za ceste, ulično razsvetljavo, zelenice. Mi veliko več porabimo na letnem nivoju. S parkirnino dobimo nekje 200.000 do 300.000 evrov, porabimo pa 700.000. Stroški so veliko večji in jih s parkirnino po teh cenah, ne moremo nikoli pokriti. Niti ni bil to namen. Namen je bil, da se vzpostavi režim. Vedno se je govorilo, da je premalo parkirnih mest, zdaj ugotavljamo, da temu ni tako, saj so nekateri avtomobili bili na teh conah parkirani po cel dan zastonj. Nekako se je vzpostavil ta sistem. Ne pomeni pa, da ga ne bomo opazovali, kako se obnaša in prilagodili, če bo to potrebno. Ne v smislu dvigovanja cen, ampak če bo treba kaj drugače urediti. 

Glede parkomatov, bom nekaj odgovornosti vzel nase, ker je na začetku to dokaj hitro šlo v mestni svet, sam nisem ugotovil, koliko teh avtomatov je. Ko se gibam po drugih mestih, jih tudi sam iščem, zdaj sem se tudi sam navadil na telefonsko aplikacijo in plačujem preko tega. Vem, da tega vsi ne zmorejo, predvsem starejši. Zato smo šli v SMS sistem, ki pa nekako ga tudi starejši obvladajo in je dokaj enostaven in smo pričakovali, da večjih težav ne bo. Večina starejši zna poslati SMS. Tukaj smo mogoče malo pozabili na starejšo populacijo, za to odgovornost prevzemam. Zato smo postavili en avtomat ob zdravstvenem domu, enega pa bomo tudi na Lendavski ulici. Druge moderne občine pa parkomate že odstranjujejo, saj so tudi velik finančni zalogaj za samo postavitev. 

Mi se bomo prilagodili, ker smo to napako naredili, jo bomo sanirali in odpravili s tem, da bomo postavili delujoče avtomate. Smo pa tudi prek aplikacije EasyPark omogočili, da lahko plačujejo prek aplikacije, ti, ki so vešči tehnologije. Res je bilo na začetku precej negodovanja in slabe volje, nekaj je tudi izhajalo iz tega, da pri posameznih blokih ni bila urejena etažna lastnina pripadajočih zemljišč. Kjer so to imeli urejeno, ni bilo glede parkiranja nobenega problem, ker so si mesta razdelili. Tam, kjer pa ni bilo, so se mesta vpeljala v cono. 

Želim si, da s tem mogoče spodbudimo k temu, da se ta pripadajoča zemljišča lastninsko uredijo in potem se bo tam spremenil režim in ni nobene potreba, da je tam cona. To je živa stvar, ki jo bomo spremljali. Mnenja so deljena, tako da nekako poskusimo, ampak če gledamo druga mesta, je nekje podobno ali še slabše. Ocenjujem, da ima to pozitiven efekt in določeni tudi zaradi tega lažje funkcionirajo. Ravno zato, ker je kritična doba zjutraj oziroma dopoldan, smo omejili samo do 15. ure, tako da je popoldan, ko so prireditve, dogodki, parkiranje po vsem mestu zastonj.«

V zadnjem letu so sledile podražitve pri odvozu komunalnih odpadkov, oskrbi s pitno vodo, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Odmevalo je tudi dodatno zadolževanje mestne občine. Kakšno je dejansko stanje s financami na občini?

»Podražitvam so podvrženi vsi, tako v podjetjih, tudi v gradbeništvu se je vse podražilo, energetika se je zelo podražila, praktično pridemo na dvakratnik ali trikratnik zneskov. Seveda se je občina za določene projekte v preteklosti zadolževala, ne nazadnje, ne vem katera občina se ne zadolžuje. Ta potencial, ki ga občina ima, ker mi nismo ravno bogata občina in na prihodkovni strani žal nimamo virov kot nekateri drugi, tudi gospodarstvo ni tako kot nekje drugje, tudi gradnje se ne zgodijo. 40 odstotkov stavbnih zemljišč pri nas ni pozidanih, kar bo tudi izziv, kako to spodbuditi. Prišli smo v eno čudno situacijo; tisti, ki bi gradil, ne more do zemljišča, tisti, ki ima zemljišča, pa ne gradi. Tukaj nas čaka izziv, če hočemo nadaljevati razvoj občine. 

Kar se tiče zadolženosti, ja, nekega maneverskega prostora žal več ni. To pomeni, da bomo zategovali pasove v naslednjih dveh letih. Mogoče bomo morali stopiti korak nazaj, da bomo lahko dva ali tri šli naprej. Mi pri sestavi dvoletnega proračuna, ki ga sedaj pripravljamo za leti 2024 in 2025 že sledimo temu, da krešemo vse stroške, ki so nekako, da bomo lahko kako investicijo izvedli. To bomo morali tudi pri vseh javnih zavodih in javnih podjetjih, to je skoraj neizogibno. Prav tako se bomo morali odreči kakšni subvenciji, ki jo sedaj podeljujemo, kajti denar se deli takrat, ko ga imaš. Do subvencij pride zaradi nekega stanja na trgu, ali nekaj kar se zgodi, da pomagaš svojim občanom, potem pa se stanje normalizira, subvencija pa še kar ostane. Pri nas lahko opazim, da so vse subvencije postale trajne in v tej situaciji to za občino ni vzdržno. 

Moramo se resno pogovoriti, in se že, neki ukrepi bodo zagotovo sprejeti, ki vsem ne bodo vešč. Moje vodilo je, da bomo sprejeli take ukrepe, da se bodo dotikali vseh, ne pa določenih posameznih skupin. Tukaj bo racionalizacija pri javnih zavodih, javnih podjetjih, občinski upravi in glede na proračun. Gre za denar, ki ga bomo lahko vložili nazaj v investicije. Mi pa se moramo vprašati glede na stanje, ali želimo na tem mestu obstati ali pa iti naprej v razvoj. Tukaj so izzivi, jaz verjamem, da jim bomo kos. Za proračun pričakujem, da bo manjši od ostalih let, ampak mogočen bolj realen, ker če projektov ne oceniš realno, se ti hitro zgodi, da spet drugje moraš vzeti denar, da pokriješ. 

Kar se tiče zadolženosti, pa je rebalans narejen, namreč na prihodkovni strani v prejšnjem proračunu smo imeli, da bomo prodali nekatere parcele in upravno enoto in potem se te prodaje niso zgodile in je nastal manko. Pogodbe pa so bile podpisane, ker so to bili večji regijski projekti in je bilo treba to luknjo zakrpati. Tudi zdaj bomo nekatere prihodke načrtovali z nekaterimi prodajami, ampak bodo bolj realni, kjer bodo kupci že znani. Ne želim pa si, da bi bili projekti prenapihnjeni oziroma podcenjeni in bi potem spet ugotovili, da jih ne moremo zapreti na normalen način, zato si želim čim bolj realnega proračuna z realno vrednotenimi projekti. Tudi z realno ovrednotenim lastnim deležem, da bi se lahko naslednje leto pogovarjali, da nam ne manjka nič.«

Omenili ste proračun za naslednji dve leti in nekatere investicije. Bi si upali izpostaviti kakšno investicijo za prihodnji dve leti, ki bo najbolj pomembna?

»To so projekti, ki se dotikajo CTN sredstev, se pravi celostne teritorialne naložbe. Do teh sredstev smo upravičene mestne občine in Mestni občini Murska Sobota pripada nekje 11,3 milijona evrov. Tukaj se moramo odločiti, ali bomo denar vzeli ali ne, ker je nekaj tudi lastnega deleža. Ljudem je treba povedati, da ta sredstva ni mogoče uporabiti za nek drug namen, na primer za ceste, graditev tribune na stadionu ali kaj takega. Sredstva so razdeljena v tri stebre, to je urbana prenova, zelena prenova in mobilnost. Stebri so razdeljeni tudi različno po višinah sredstev. 

Prvi poziv se je hitro zgodil že novembra, tako da smo se prijavili. Na koncu se bomo še odločili, ampak prijavili se smo. Pogledali smo, kaj sploh imamo možnost prijaviti, kaj je sploh že tako daleč z gradbenim dovoljenjem, da bo potem to izvedljivo in realno. Tako smo na urbani prenovi prijavili prenovo delavskega doma, to je zgradba, kjer domuje občinska uprava. Vem, da bo to marsikdo očital, da to delamo, ampak vsi, ki hodimo mimo občine, lahko hitro ugotovimo, v kako slabem stanju je ta zgradba. 

Odpada fasada, tudi streha ni v dobrem stanju, ob vsakem nalivu teče voda v pisarne, kar je lahko tudi nevarno, ker je blizu elektro inštalacija. Ne moremo si dovoliti, da bi se kdo poškodoval. To investicijo smo omejili le na občinski del, kajti upravna enota tudi uporablja to zgradbo. Ne moremo pa si privoščiti, ker toliko sredstev pa ni na razpolago, da bi lahko oba dela v celoti obnovili. Smo pozvali Ministrstvo za javno upravo, če pristopi, da obnovi svoj del in pristopi k projektu. 

Drugi projekt v tem sklopu je Partizan oziroma Sokolski dom, ki je že večletna želja, da se obnovi. Zgradba propada, znotraj so športne zveze, strelci, rokoborci in telovadnica, ki je zdaj praktično neuporabna. Uredili bi še telovadnico in pisarne za društva, za olimpijski komite. Tukaj je upravičenost financiranja 100 odstotkov stroškov. Tako ugodnega financiranja za občinsko zgradbo več ne bi dobili, tako da je smotrno, da se da sredstva za ta namen. 

Kar se tiče mobilnosti, smo prijavili dva projekta. To je Noršinska ulica prva faza, od Murske Sobote do križišča z Rakičanom. Potem druga faza je Rakičanski most, tretja pa povezava do Noršincev. Ta cesta se že dolgo čaka, ampak tukaj je treba omeniti, da je financirano 80 odstotkov upravičenih sredstev za kolesarsko stezo. Za vse cestišče, ki je ocenjeno na milijon evrov, pa bomo morali sredstva zagotoviti iz proračuna. 

Na zelenem področju trenutno nismo prijavili nič in bomo prijavili na drugi poziv, ker smatram, da nimamo dovolj kvalitetnih projektov in se mi zdi škoda, da porabimo denar za nekaj nenačrtnega in potem od te zadeve ni efekta. Tu sta vsekakor mišljena soboški park in Fazanerija ter rakičanski park. Vsi so bili zelo poškodovani v neurjih. Tukaj bomo s Komunalo in drugimi deležniki pripravili projekt, ki bo dal dodano vrednost tem parkom.«

Neurja so prizadela občino, vplivala pa so verjetno tudi na proračun. Koliko je stala sanacija vse škode?

»Točne številke nimam pri sebi. Mi smo prijavili vsa intervencijska sredstva in tudi nam jih je država v veliki meri, skoraj 100-odstotno upravičila oziroma priznala in nam sredstva vrnila. Vsekakor pa so šla dela v čiščenje vodotokov, na primer Kupšinci, Veščica, delno Černelavci, kjer bomo še nadaljevali. Ker parcialno ne rešiš problema, ampak je treba od začetka do konca sanirati zadevo. Tudi v Bakovcih, Satahovcih, Krogu in ostalih naseljih se bodo dela nadaljevala vsa naslednja tri leta. 

Čez ta mandat želimo te vodotoke, ki dolgo niso bili čiščeni, nekako tudi očistiti, pripraviti. To je bilo dejansko opozorilo in ga moramo vzeti resno, ker se podnebje spreminja in nas lahko hitro doleti kaj podobnega. Naslednjič želimo biti veliko bolje pripravljeni. Mestno središče tokrat ob obilnem deževju ni imelo nekih težav. To je posledica tega, da so se uredili meteorni jaški, vodotoki, tudi s prenovo ulic, se je istočasno urejala meteorna voda. Zdaj imamo bistveno boljše stanje, kot smo ga imeli v preteklih letih.«

Ena od perečih teh je tudi soboška obvoznica, pred kratkim ste imeli delovni sestanek. Kdaj se bodo začela dela, če si upate napovedati?

»Zadnje čase se je začelo s prstom kazati en na drugega, kar ni prav. S tem ne bomo nikamor prišli, zato pozdravljam delovni sestanek, ki ga je organiziral poslanec Tine Novak. Sklical je deležnike, ki smo neposredno vpleteni. Mislim mene, župana Moravskih Toplic, gospoda Graha, Gospodarsko zbornico, sestanka se je udeležil tudi minister za kohezijo, predstavniki ministrstva za infrastrukturo. Skupaj smo pogledali, kje smo. 

Iskati vzroke, zakaj vse skupaj tako dolgo traja, je brezpredmetno, ker ne moreš več nič spremeniti, mene zanima neka časovnica. Tukaj se je mestni občini očitalo, da ni odkupila zemljišč. Res je, da ni odkupila vseh, ampak je tukaj mestna občina vložila že za približno pol milijona evrov sredstev za odkupe, nekaj je še ostalo. To smo zdaj uvrstili v proračun in bomo ta zemljišča odkupili, vendar ne bi rad, da bi spet mi odkupili, nekdo drug pa ne opravi svojega dela, zato tudi upam, da na tem sestanku nismo bili s figami v žepu, ampak smo res izrazili željo, da se to zgodi. 

Če si bomo vsi prizadevali, pričakujem, da bo ta časovnica, je po mojem mnenju še malo preoptimistična, ker poznam, kakšen je stanje, saj se še projektira zadrževalnik oziroma še tam zadeve niso vse končane in se gradnja pogojuje istočasno z zadrževalnikom, je najbolj optimističen scenarij konec leta 2025. Jaz bom tudi zadovoljen, če se dela začnejo 2026. Da se res vsi potrudimo, ker je ta obvoznica potrebna iz prometnega vidika, iz gospodarskega, varnostnega vidika. Tudi za nadaljnji razvoj naše mestne občine, tudi za razvoj ostalih pomurskih občin. Nekako res upam, da bodo stvari stekle hitreje in v pravo smer. «

Letos ste se še posebej potrudili glede drsališča. Ste preizkusili ledeno ploskev?

»Sam ne drsam oziroma pri teh letih več ne bi poskušal drsalk. Sem bil pa na ledu ob otvoritvi in ta ideja, ki smo jo z ekipo začeli, kako bi letos naredili malo drugače, sem vesel, da smo en drugemu sledili, da smo kljub začetnim pomislekom in oviram, vztrajali, da smo pridobili kulturnovarstvene pogoje, se pravi Zavod za varstvo kulturne dediščine in da smo to drsališče tako izvedli. Tudi če je za drsališče zdaj v proračunu več denarja, pa bo na koncu manj stalo. 

Tudi glede okrasitve mesta mi je veliko ljudi reklo, da je letos zelo lepo in sem ponosen na ekipo, da smo se spustili v to. Je pa to tudi kazalnik, da si ljudje želijo spremembe, da prispevajo tudi dva evra za vstopnino, če je boljše, večje, drugačno. Neke pomanjkljivosti so še, ne bom jih izdal, ampak bomo drugo leto naredili, da bo še boljše. To nam je neka osnova, so še tudi ideje za naprej in verjamem, da se na tem področju lahko še izboljšamo.«

Kaj želite občankam in občanom mestne občine v novem letu?

»Kot župan si želim, da gre naša mestna občina v razvoju naprej, želim si dobrega sodelovanja, spoštljivega odnosa, predvsem pa mogoče malo več optimizma. Na nekatere stvari imamo vpliv, tam se bomo vsekakor potrudili, da bo vse v korist občanom in občankam. Na nekatere zadeve pa žal nimamo vpliva. Tukaj mislim predvsem na podfinanciranost mestne občine, svoj investicijski potencial dajemo za nekaj, kar bi nekdo drug moral zagotoviti ta sredstva. 

Pa da še omenim, glavarina se je dvignila, tako da dobimo nekje 400.000 evrov več v proračun, ob tem pa je stroškov za javno šolstvo in javne vrtce, 850.000 evrov več. To so izzivi, na to opozarjamo pristojne v državi. Vem, tudi država ima kot institucija svoje izzive, tudi tam je želja več kot možnosti, prav tako kot v občini. Mi se bomo potrdili, da bomo s tem, kar imamo, čim bolj racionalno delovali, da bomo imeli vedno v mislih občanke in občane ter kvaliteto bivanja. 

Letos se je odvilo ogromno dogodkov in prireditev, veliko je bilo dogodkov v Gledališču Park. Mogoče bomo morali na račun tega, narediti tudi kak dogodek manj, ampak kot sem omenil prek, moramo stopiti korak ali dva nazaj, da bomo lahko šli tri naprej. Moramo se obnašati gospodarno, trošimo lahko toliko kot lahko, ne moremo trošiti več, kot imamo. 

Občanom seveda želim vse dobro, blagoslovljene božične praznike in srečno, zdravo novo leto. Da ostanejo srečni in zdravi, da bodo tudi s pravo mero optimizma stopili v novo koledarsko leto. Predvsem pa si želim optimizma in spoštljivega odnosa.«