Franc Franko se s kovanjem vročega železa ukvarja že vse življenje.
Nekoč so v kovaških delavnicah nastajala poljedelska in druga delovna orodja, danes pa s kovanjem vročega železa kovači izdelujejo predvsem okrasne predmete in spominke. Tudi 76-letni poklicni kovač Franc Franko iz Puconcev. Odkar se je upokojil, se ukvarja s kovaštvom bolj ljubiteljsko, a nič manj strastno. Ročno kuje podkvice, svečnike, lučke in druge uporabne izdelke, ki jih pocinka in pobarva, da ne rjavijo.
Delo je zanj terapija
S kovanjem se ukvarja že več kot 60 let, brez tega opravila si vsakdanjika sploh ne predstavlja: »Če slučajno dva dni nimam terapije s kladivom, me rama boli tako močno, da ne morem niti ležati. Potem pa grem na terapijo v delavnico in me nič več ne boli.« Gre za dva kilograma težko kladivo, s katerim so nekoč kovali tudi kolesa na vozovih.
Če pri svojem delu potrebuje pomoč, pa hitro pokliče ženo, ki kladivo vihti prav tako dobro kot on sam. »Ko je bil sam, sva si pomagala. On meni, če je bilo treba zunaj delati, jaz pa njemu v kovačiji. Vedno sva si pomagala,« nam zaupa Ana Franko. Ob tem pa se pošali, da so jima mogoče srečo prinesle tudi vse podkve, ki sta jih izdelala skupaj.
Med mladimi zanimanja za kovaštvo ni
Pri Obrtni zbornici Slovenije je Franc za svoje izdelke pridobil tudi naziv Izdelek domače obrti. A med mladimi za to obrt ni zanimanja: »To bi bilo zelo lepo, če bi med mladimi bilo več zanimanja za to obrt. Toda mladi se nočejo vključiti, ne da se računalnik priklopiti,« pove v šali. A ob tem se zaveda Franc zaveda, da bo ta obrt izumrla, če mladi ne bodo pokazali zanimanja za tradicijo.
