V Mestnem kinu Ptuj smo si ogledali film Jezdeca in prisluhnili pogovoru z montažerjem Andrejem Negodetom.

Jezdeca je film, ki je nastal pod režisersko taktirko Dominika Menceja, je na filmska platna prišel sedem let po rojstvu ideje – to je režiser dobil že leta 2015.

Svetovno premiero je film doživel že lani avgusta in sicer na 28. Sarajevskem filmskem festivalu. Mencej je sicer s filmom Prespana pomlad (2014) že osvojil nagrado za najboljši kratkometražni film, tokrat pa smo priča avtorjevemu prvemu celovečernemu filmu.

Na Festivalu slovenskega filma je film Jezdeca prejel štiri vesne – najboljši film po izboru občinstva, najboljša glavna moška vloga (Petja Labović), najboljša montaža (Andrej Nagode, Matic Drakulić), najboljši zvok (Samo Jurca).

Prejel je tudi nagrado IRIDIUM za najboljši celovečerni prvenec, na filmskem festivalu Herceg Novi pa bil nagrajen z nagrado žirije Federacije filmskih kritikov Evrope in Mediterana (Fedeora).

V Prlekiji na moped in ... 

Film sledi zgodbi prijateljev Antona in Tomaža iz zakotne vasice v Prlekiji (kadri so bili posneti v Mali Nedelji), ki se v času velike noči leta 1999 podata na pot s svojima mopedoma, s katerima prideta vse do hrvaškega morja. Na poti se jima spontano pridružita še starejši motorist in mlada ubežnica.

Zgodba je tako prežeta z izkazovanjem svobodne volje in spoznavanjem pravih vrednot kot so prijateljstvo, družina in ljubezen.

V glavnih vlogah so se znašli Timon Šturbej, Petja Labović, Anja Novak, Nikola Kojo, Peter Musevski. Ob temu velja poudariti, da sta se glavna igralca Šturbej in Labović, ki sta sicer Mariborčana, na igro v prleškem dialektu pripravljala kar eno leto.

Režiser o svojem filmu pravi sledeče: »V današnjem svetu, ki je videti bolj zaprt in deljen kot kadarkoli prej, potrebujemo zgodbe, ki preizprašujejo ta status quo. Tako se tudi liki v filmu soočajo z vzorci, v katere so potisnjeni na tak ali drugačen način. Vse prepogosto pozabljamo, da je identiteta, ki jo nosimo kot posamezniki, nekaj, kar se spreminja in oblikuje na podlagi lastnih odločitev, ki jih na poti življenja sprejemamo. Film se tako ukvarja z upanjem, osebnimi prepričanji in idejo o svobodi, v svojem bistvu pa govori o spremembi – možnosti, ki jo imamo vsi.«

Prisluhnili smo tudi pogovoru z enim od montažerjev, Andrejem Negodetom, ki je v sodelovanju z Maticem Drakulićem poskrbel za izgled končnega izdelka. Kot zanimivost, skupno dolžino za končni produkt, ki je dolg 110 minut, Negode ocenjuje med 60 in 70 ur surovega materiala.

Dinamika med režiserjem in montažerjema je potekala gladko: »Gre za zanimiv odnos, saj je delo zelo prepleteno. Dominik je imel zelo dodelano vizijo, zato gre uresničevanje njegovih idej. Sicer je pa bil odprt za druge ideje in je spodbujal lastno in svobodno razvijanje montažnega procesa.«

Starejše novice