Foto: Jure Banfi
Kako je živeti z mejno osebnostno motnjo, depresijo, anksioznostjo in ADHD? Nastja je že leta na poti samoodkrivanja, povezovanja posledic s travmami.

Duševne motnje so kompleksne in raznolike ter vplivajo na posameznikovo čustveno, vedenjsko in kognitivno funkcijo. Lahko vključujejo različna stanja, teh je ogromno. Življenje z duševno motnjo lahko predstavlja velik izziv, saj lahko vpliva na številne vidike vsakodnevnega življenja, vključno z delom, odnosi, hobiji in splošnim počutjem.

Ljudje, ki živijo z duševno motnjo, se lahko soočajo s številnimi težavami, kot so občutki osamljenosti, stigmatizacija, diskriminacija, finančne težave, socialna izolacija in omejitve v vsakdanjem življenju. Poleg tega se lahko soočajo tudi s težavami pri izvajanju vsakodnevnih nalog, težavami pri vzpostavljanju in ohranjanju odnosov ter s splošnim poslabšanjem kakovosti življenja.

Vendar pa obstajajo tudi številni načini, kako se lahko posamezniki spopadajo z duševnimi motnjami in živijo polno življenje. 

Čeprav je življenje z duševno motnjo lahko težavno, se lahko posamezniki s primerno podporo in zdravljenjem naučijo upravljati svoje simptome ter doseči uspešno in izpolnjeno življenje. Na pot samopomoči se je podala tudi Nastja. 

Nastja Stolnik Ostrš ima za seboj spopadanje s travmami iz otroštva, težave z alkoholizmom, slabim psihičnim počutjem - vse to jo je vodilo do tega, da si naposled najde pomoč. Najprej za ADHD, tip motnje, ki povzroči nezbranost, impulzivnost, tudi hiperaktivnost. 

Pri psihiatru so Nastji postavili diagnozo, ki je njeno življenje postavila pod čisto drugačno luč. Mejna osebnostna motnja. Za to motnjo so značilne intenzivna čustvena nestabilnost in težave pri vsaki ločitvi, v večini primerov pa za to motnjo trpijo ženske. 

»Vsa moja razmerja so zaradi tega propadla, vse prijatelje sem zaradi tega izgubila, vse službe sem zaradi tega izgubila. Menjevala sem službe zaradi tega, čisto vse se je samo zaradi tega dogajalo,« razlaga Nastja. 

Poleg diagnoz ADHD, mejne osebnostne motnje pa ima Nastja diagnosticirano še depresijo in anksioznost. Pove, da se depresije ali vsaj takih obdobij spominja že skoraj celo življenje. Mnogi to enačijo z lenobo, a prav to je značilnost depresije - za to motnjo je značilna prodorna in vztrajna potlačenost, izguba zanimanja, izguba veselja do dejavnosti, ki so sicer lahko prijetne. 

Nastja se danes zaveda, da so diagnoze do neke mere tudi odraz otroštva, pa okolice v kateri je odraščala. To je močno vplivalo tudi na nadaljnje odnose, partnerje - dokler ni spoznala Živa. 

»Kratko in jedrnato«

Stavek, ki ga je Nastja slišala večkrat. »Povej na hitro,« ali pa »kratko in jedrnato« je nekaj, kar je kot otrok poslušala redno. Še danes ob pogovoru govori izjemno hitro, včasih preskoči temo, pa se vrneva nazaj. 

Še danes se ujame, da partnerju nepotrpežljivo reče isto. 

»Veš, da se prav moram ... fizično bolečino dobim, zato ker te travme nočem, ker hočem prekinit vzorec. Mama mi je vedno govorila 'daj stopi, daj ono' in jaz tega nočem, si rečem, da ne, da tako moja mama govori, moja babi. Malo moram počakati, nič ne smem reči,« govori o prekinjanju starih vzorcev. 

V otroštvu se je počutila tudi zapuščena, odrinjena na stran, odraščala je v družini s petimi otroki, očeta ni videla od enajstega leta. Že najmanjša sprememba v obnašanju partnerja pa lahko sproži njen odgovor - prav to je značilnost mejne osebnostne motnje. 

»Ko jaz dobim ta občutek, da se takrat moje telo spomni na moje otroštvo, ko se me vsi stran porinili, ko so me vsi zapustili in moje telo dobi tisti … takrat dobiš take močne občutke, da jih ne moreš v sebi zadržati,« razlaga. 

Do diagnoze se ni zavedala, da so ekstremne reakcije pogojene prav s to osebnostno motnjo. Če je dobila občutek, da bo zapuščena, so sledili napadi, kričanje, pa težava z dihanjem - vse do trenutka, ko je dobila diagnozo. Takrat je postalo vse bolj jasno. 

Včasih za kocke, včasih za alkohol 

Impulzivnost je pomembna značilnost borderline osebnostne motnje. To se je kazalo tudi skozi odvisnosti, te pa so se spreminjale. 

Kazino je bil ena od priljubljenih odvisnosti. A pove, da je bila »pametni kockar«. Ko je plačala položnice, pa vse nujne stroške, je sledil obisk kazinoja.

»Vse drugo je bilo nujno, ostalo pa kazino,« nadaljuje. 

S terapijami raziskuje sebe, svojo travmo 

S terapijami, ki so samoplačniške, raziskuje svojo travmo. Povezuje dogodke z reakcijami in počasi ugotavlja vpliv svojega odraščanja na osebnost. 

Poleg terapij ji pomagajo tudi tablete. Jemala je antidepresive, pa antipsihotike, pa stabilizatorje počutja. Trajalo je, da je našla prave tablete zase, da se počuti bolje, brez stranskih učinkov. Danes jemlje le še antidepresive. 

»Prej sem bila proti tabletam, ampak ni pošteno, da si proti tabletam, ker pomagajo,« doda. 

»Si ponosna nase?«

Nastja ima svoje podjetje, ki se je razvilo po tem, ko je pustila službo v trgovini za hišne ljubljenčke. Ukvarja se s čistili in izdelovanjem dišečih voskov. 

Na vprašanje, ali je nase ponosna, odgovori s skromnim mrmrajem strinjanja »mhm«. Pohvale je le redko dobila, zdaj, odkar vsakdan gradi z Živom, so te (pre)pogoste. 

»Živo me preveč hvali, preveč mi dvori, pove, da me ima rad in preveč je ponosen name. Mi je neprijetno. Jaz ne znam sprejeti pohval, ker me nihče ni pohvalil in težko pohvalim tudi sama sebe.

Zadnjič sem razmišljala, kaj sem naredila v zadnjem letu. Nič nisem naredila v zadnjem letu. Pa me Živo pogleda, je rekel, da moram našteti nekaj stvari. V redu, imam podjetje, pa to in ono. Včasih človek res pozabi. Pa ne znam biti srečna. Včasih se moram prav spomniti, da moram biti srečna,« prida. 

Se ima za močno osebo? »Ni fajn. Ne rabiš biti. Fajn bi bilo, če nebi rabil bit tak močen,« odgovori na kratko. 

Nastja pa je svojo zgodbo začela deliti tudi na Instagramu. Želi si, da ljudje razumejo, da vsak nosi svojo bolečino. Več razumevanja, pa empatije. To potrebujemo. 

»Malo pazimo, kaj komu kdaj rečemo, ne poznamo njegovega otroštva. Ker najbolj je to, kako in kje je nekdo zrastel. Jaz sem bila celo življenje prikrajšana, ne samo, ker sem odrastla v nefunkcionalni družini, ampak v revni družini,« pove. 

Terapije so tisto, kar je Nastji posebej pomagalo. A so (pre)drage. Opozarja tudi na to, da se starši velikokrat ne znajo spoprijeti z otrokovim počutjem. »Ljudje nismo narejeni, da nič ne delamo, nismo narejeni tako, da bi cele dneve ležali. Ljudje radi ustvarjamo, taki smo. Če je tvoj otrok tak, ga vprašaj, pogovarjaj se z njim,« polaga na srce. 

Projekt »Odkrito na spletu« sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Komentarji (15)

Marija!PaFego (ni preverjeno)

anksiozne so lejko samo zenske kere nemajo dela… ges ka rada delan in ne delan nekaj kar mi NE pase… neman teh tezav, lp vsem

Staš-a (ni preverjeno)

Nimas pojma kaj pises…

In reply to by Marija!PaFego (ni preverjeno)

Ironija (ni preverjeno)

Ti mislis ka nemas psihicnih motenj? Te mislis ka je normalno ka smetis pod vsako temo z 10 razlicnimi nickami? Ka se te stukas san s sebof pa san sebi odgovarjas? Ti resan “nemas tezav nej” bebcek to je leto 2023 in neje tezko dobiti IP od nekoga ok 😂 ironija 🤣

In reply to by Marija!PaFego (ni preverjeno)

Ko men tator (ni preverjeno)

Ti, Debeli Fuknjenec, si tüj smečeni zatou, ka nikaj koristneoga, resnoga ne delaš.
Si mislo, ka te ne prepoznamo, pod tvojo anonimko? Si pa naravnost za Hrastovec,
budalo!

??! (ni preverjeno)

Ka to san sebi pises pa san sebi odgovarjas??

In reply to by Ko men tator (ni preverjeno)

3322 (ni preverjeno)

diagnoz ADHD je posledica ceplejnja otrok. dokazano. v ameriki je tega zelo veliko, nekje v tretjih državah, kjer ne cepijo otrok, adhd sploh ni.

Isusek (ni preverjeno)

Daj ne bluze! Pa se malo zresni! Jebe** ploscato zemljani, li van je vse teorija zarote

In reply to by 3322 (ni preverjeno)

39393393 (ni preverjeno)

še en ki samo tv gleda in vidi vse ploščato. stari, v zvezi s tem obstajajo študije pri zdravnikih - ne slovenskih in ne tistih, ki so jim sponzorji farmacvtski korporacije, ki temeljjijo na opazovanja otrok. in ni smo adhd, so še druge novodobne motnje, ki so bile povečane pri otrocih, ki so bili cepljeni.

In reply to by Isusek (ni preverjeno)

xyz123 (ni preverjeno)

Logično, da nekje v tretjih državah "ni" ADHD, glede na to, da tam ni psihiatrov/psihologov, ki bi to diagnosticirali in vodili statistike...

In reply to by 3322 (ni preverjeno)

39393 (ni preverjeno)

ja, ja, psiholog če ti pove da imaš adhd, potem verjameš in evo, že ga imaš. samo nedko s papirji ti je to moral povedati. cccc

In reply to by xyz123 (ni preverjeno)

Marija!PaFego (ni preverjeno)

adhd je posledica lgbt in janeza janse… je tak?

In reply to by 3322 (ni preverjeno)

OpazovalecSI (ni preverjeno)

mogoče pa v tretjih državah ni tega ker sploh ne gledajo na to, saj imajo druge zdravstvene težave kere so bolj pomembne; po takih komentarjih se vidi vaš IQ

In reply to by 3322 (ni preverjeno)

9298292 (ni preverjeno)

skoraj 100 procento, če bi bila rojena na kakšne otoku v tihem oceanu ali kje v srednji ameriki, ne bi imelia nič od tega spopadanje s travmami iz otroštva, težave z alkoholizmom, slabim psihičnim počutjem. čudno.

čarni vrag (ni preverjeno)

Ne vem če so psihiatri že kdaj koga ozdravili. Ameriško združenje psihiatrov na vsakon kongresi iznajde kakšen novi sindrom, osebnostno motnjo, duševno bolezen in podobno. Biznis je biznis. Do zdaj so izumili že prek 200 takšnih bolezni. Večino problemov povzročajo bebave reklame, razne influencerke, idealne lepotice in podobno. Ta Nastja si lahko največ pomaga sama.

OpazovalecSI (ni preverjeno)

Kot nekdo, ki je sam hodil k psihologu in psihiatru zaradi depresije lahko povem, da obstaja 2 vrsti ljudi. Eni ki to dejansko doživljajo kot posledico dogodkov iz preteklosti in eni ki iščejo pozornost. Psihiatrom in psihologom se lažejo oni pa so odgovorni za svoje paciente in jim predpišejo ter dajejo diagnozo po teh lažeh, saj če si pacient res kaj naredi je kriv zdravnik.

In reply to by čarni vrag (ni preverjeno)

Starejše novice