Več desetletij je minilo od dogodka, po katerem je Trg zmage v Murski Soboti dobil ime. V vseh teh letih se je njegova podoba precej spreminjala in tudi v prihodnosti se mu te obetajo. Severni rob trga, ki je del Trubarjevega drevoreda bodo namreč preuredili v površino, namenjeno le pešcem in kolesarjem.
Prenovljeni Trg zmage bo tako dobil drugačno podobo, a še naprej se bo na njem bohotil spomenik. Pa veste, zakaj je bil ta postavljen?
Daljnega 30. marca 1945 so se v Prekmurju pojavile prve predhodnice Rdeče armade. Murska Sobota je bila okupatorjevih sil osvobojena čez štiri dni. Nato se je fronta skoraj šest tednov zaustavila ob reki Muri. Po kapitulaciji Nemčije se je bojna načrta in z njo Rdeča armada 16. maja premaknila iz Prekmurja globlje v Avstrijo, razlaga zgodovinar Franc Kuzmič.
V spomin na krvave dni
Tako so že 24. maja prebivalci Murske Sobote s predstavniki Rdeča armade začeli sredi trga postavljati velik spomenik v spomin na krvave dni skupnega bojevanja proti fašizmu.
Kot utemeljitev je zapisano: »Spomenik je postavil ves slovenski narod iz hvaležnosti do herojske Rdeče armade in iz globoke hvaležnosti do junaških borcev Jugoslovanske armade v znak borbenega bratstva jugoslovanskih in sovjetskih narodov,« pojasnjuje.
Arončik in Feri Novak
Načrt za mogočni spomenik je izdelal ukrajinski oficir Arončik - sovjetski vojni inženir. Vsa gradbena dela pa je vodil domačin, arhitekt Feri Novak.
Spomenik je zgrajen iz železobetona, obložen z italijanskim kararskim marmorjem in sestavljen iz 17 metrov visokega obeliska. Na obeh straneh nadgrobne stavbe sta postavljena ruska topova iz druge svetovne vojne. Pod njima pa sta dva vojaka na levi ruski vojak in na desni partizan. Oba sta delo bratov Borisa in Zdenka Kalina iz Ljubljane. Med vojakoma je na nadgrobni stavbi napis v ruščini in slovenščini:
»Večna slava junakom, padlim v boju za svobodo in neodvisnost bratske Sovjetske zveze in Jugoslavije.«
»Pobelite hiše in očistite jarke«
Kuzmič razlaga, da je pred odkritjem spomenika Mestni odbor OF Murska Sobota meščanom v Poročevalcu naročila naslednje:
»Pozivam lastnike in stanovalce hiš, da temeljito očistijo hiše in okolico hiš zaradi velike proslave, ki se bo vršila v nedeljo. Zlasti naj pobelijo hiše, očistijo jarke, plotove, hodnike, pometejo in poškropijo cestišča. V soboto naj okrasijo hiše in izložbe z zastavicami in cvetlicami, da bo celo mesto imelo praznično lice. Naj bo mesto v nedeljo očiščeno in okrašeno kakor še nikoli, saj bomo praznovali zmago nad fašizmom. Smrt fašizmu - svobodo narodu!«
Tako so se pripravili na slovesno odkritje spomenika, ki je potekalo 12. avgusta 1945. Jugoslovansko vlado in Josipa Broza Tita sta zastopala generalporočnik Ivan Gošnjak in minister Vlado Zećević. Slovenijo pa sta predstavljala predsednik Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta Josip Vidmar in predsednik slovenske vlade Boris Kidrič. Pri odkritju spomenika so bili navzoči prav tako predstavniki Rdeče armade, kakor tudi francoske in britanske armade.
Obsojen na smrt
Kasneje v času Informbiroja pa je bil spomenik obsojen na "smrt", in sicer z miniranjem.
Tudi podminiran je bil, dodaja Kuzmič »le sprožiti bi bilo potrebno«. Vendar se je našel nekdo, ki je svetoval, da bi se bilo škoda prenagliti, saj si bomo "spet dobri", spomenika pa ne bo. »In še kako prav so imeli ti, ki so razmišljali tako,« zaključuje zgodovinar.
Foto: Murska Sobota ''inda''
