Vsi starši, šoloobvezni otroci in strokovni delavci na šolah lahko Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pomagajo pri odločitvi ali uvesti uniforme v šolah. Preverili smo kako bi uniforme sprejeli Pomurci.
Anketa je spet razburila javnost in ustvarila deljena mnenja. Tudi mi smo preverili, kako bi se odločili Pomurci. Bi šolske uniforme sprejeli in če ja, bi enaka oblačila res pomagala zabrisati ločevanje otrok na revne in bogate? Si res želimo slediti merilom Amerike in Anglije?
Anketa je dostopna na spletnem portalu, predvidoma še kakšen teden. Rezultati bodo objavljeni v drugi polovici meseca maja.
Kaj je šolska uniforma?
Pod izrazom »šolska uniforma« razumemo, da je to za učence oziroma strokovne delavce predpisano oblačilo, ki se nosi v času šolskih aktivnosti v šoli. V slovenski javni osnovni šoli ni predpisano, katera oblačila morajo imeti učenci v šoli. Mnogokrat pa šole same priporočajo starosti primerno oblačenje - te zapise je možno zaslediti v predstavitvenih brošurah šol in na njihovih spletnih straneh. S temi besedami je ministrstvo opredelilo pojem oblačenja. In kot so še dodali se k uniformam teži od začetka 20. stoletja.
»Nosili naj bi jih tako učenci kot učitelji. V naši šolski preteklosti so sicer učenci in učitelji v šolo večinoma prihajali v svojih, vsakodnevnih oblačilih, med uniformnimi oblačili pa je bilo najbolj uveljavljeno nošenje enotnih šolskih halj.«
Mnogi uvajanje »enotnih šolskih halj« pozdravljajo, saj bi s tem razbremenili socialno šibke družine in poenotili učence med sabo. »Predvsem dekleta že zelo zgodaj začnejo tekmovati, katera ima lepša oblačila, dražje znamke. Hitro se pokaže, da tisti otroci, ki si ne morejo privoščiti dražjih znamk, dobijo označko revnejših,« nam zaupa mamica dveh deklet iz okolice Murske Sobote. »Hčerka se že sedaj, v drugem razredu, zjutraj odloča kaj bo imela oblečeno, zato me načeloma uvedba uniform ne bi motila. Čeravno dvomim, da bi z enakimi oblačili res premostili očitne razlike med bogatimi in revnejšimi.«
Spet drugi v uniforme dvomijo
Mateja Leskovar, ravnateljica Osnovne šole Stročja vas opozori na ključno dejstvo, da je ob uvedbi uniform odprto vprašanje, kdo bo to financiral. »Denarja ni, oziroma ga primanjkuje in če bi denar bil, bi ga zagotovo lahko uporabili za kaj bolj pomembnega kot pa uniforme. Pa tudi Aleksander Mencingar, ravnatelj Osnovne šole Sveti Jurij opozarja na stanje kakršno je in si starši tudi nakupa ne bodo mogli privoščiti, saj je imajo tudi ta oblačila rok trajanja in ena zagotovo ne zdrži celega leta. Kar bi dodatno obremenilo starše in tako razlik spet ne bi zabrisali. Mnogi so tudi mnenja, da se socialne razlike ne odražajo v oblačilih, bolj se razlike pokažejo v znamki mobitela, tabličnega računalnika ali drugih materialnih stvareh, ki jih imajo mladi. V uniforme želijo »stlačiti« tudi učitelje.
Ana (Učiteljica, 52): Živimo v 21. stoletju in večkrat se omenja dilema o šolskih uniformah. Kot, da je to najpomembnejše v našem šolstvu. Po eni strani se poudarja individualnost posameznika, po drugi strani pa bi radi nazaj v začetek 19. stoletja. Načeloma bi se mogoče z uniformami strinjala, da ne bi bila takoj vidno materialno stanje družine. Verjetno bi se pa pokazale razlike na drugih področjih: kam gre družina na dopust, kje kdo stanuje, s kakšnim avtom otroka pripeljejo v šolo,… Bi pa poleg uniform potrebovali tudi minimalne standarde za oblačenje učiteljev, kajti nekateri se včasih res neprimerno oblečejo za pouk in učenci miselno ne sledijo pouku, ker oblačenja učitelja vizualno vznemirja otroka.
Nekatere šole korak bližje uniformam
Čeprav bo šolska uniforma mnoge pustila neodločene in se bo ministrstvo odločilo, tudi na podlagi ankete, kako naprej, pa so korak naprej že naredili na Osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj. Tam že ponujajo šolske uniforme (majčko + jopico) z logotipom šole. Za majico s kratkimi rokavi je treba odšteti skoraj 5 evrov, za jopico 12 evrov. Kot je razvidno s spletne strani »socialno šibkim družinam pri nakupu pomagajo z denarjem iz šolskega sklada.« Da podpirajo uniforme pa je razvidno iz treh ciljev, ki jih navajajo: povečati občutek pripadnosti šoli, sošolcem, skupni viziji zavoda, zmanjšati razlike med učenci glede ekonomskega položaja izraženega preko blagovnih znamk, obenem pa želijo pomagati staršem pri varčevanju za oblačila otrok skozi vse leto.