Naj živi Osvobodilna fronta!

Ne vem, kako lahko dvomimo v "zgodovino", jo potvarjamo, spreminjamo... ko pa so vsa dela "junaških in pravičnih komunistov in partizanov" sveta in nedotakljiva, kakor tudi njihova zločinska partija in t. i. "morilska fronta"!

Janko Maček je rojen leta 1931 v trdni, kmečki družini župana v Šentjoštu nad Horjulom. V izredno zanimivi pripovedi nas povede v predvojni čas, zlasti pa nam, kot odločen poznavalec in tudi očividec, podrobno predstavi čas partizanskega terorja spomladi 1942, ki je privedel do organizacije prve vaške straže, ki se formira sredi julija 1942. Njegova mati je prišla iz znamenite družine Žakelj, ki je veljala za zelo izobraženo in razgledano. Jakob Žakelj, Jankov stric, je imel tudi ključno vlogo pri organizaciji samoobrambne postojanke, ki so jo partizani že po nekaj dneh silovito napadli, a vaški stražarji so napad odbili. Partizani so se že v naslednjih dneh znesli nad okoličani ter pri Bradeškovih in Jesenovčevih umoril starše in požgali domačije, čeprav niso imeli nikakršne zveze z vaško stražo. V požaru je zgorela tudi dveletna punčka. Še večji masaker je prizadel Šubičeve. Po tem so za zaščito pred partizani zaprosile še okoliške vasi. Tako so iz rok okupatorja sprejeli orožje, da so se lahko branili. Primer Šentjošta je ključen za razumevanje povezav med revolucijo in sodelovanjem z okupatorjem. Jankovo pričevanje se bo nadaljevalo v naslednji oddaji.

http://4d.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174402006

Ja Truplo, čeduže menje lidij vörvle v pravljice rdečih...

...ali ka če jih pa večina še izdak svetij :(

O morali in delovanju komijev:

1. O morali
Žena znanega prekmurskega podjetnika je dobila, v svobodni Sloveniji, nazaj nacionalizirano posest oziroma denar za njo. Tega ji niso vrnili komiji, ker bi verjetno to storili že za časa Juge, ampak nova slovenska oblast. Za zahvalo zdaj ona, mož, sinova in drugi potomci propagirajo stranko naslednico komijev.

2. O delovanju
Koliko soböških "pomembnežev" je za časa Juge dobilo gradbeno parcelo v Soboti zastonj oz. v najem za 99 let? Lokalni politiki so v 90-tih letih prejšnjega stoletja tem pomembnežem parcele prepustili v trajno last. Brez plačila kupnine in davka. Z pejnezami občanov soböške občin so si küjpili glasove za volitve.

Ste gnes izobesili zastave?

No zdaj san se spomno ka me je par lejt nazaj eden srednješolec napado v B-Bari ka sta se njegov oča pa brat 91' borijla za titoja na meji v gegerofcaj on pa je trepeto od straja doma z mamov...

...še izdak ne ven v keron filmi je bil oz. znankar še je tej mladenič, znan samo ka je iz cankove :/

Skratka rdečih kapic se nemre resno zejti...

Pravite, da so nam ves čas lagali.... dobro. Vem, da ni bilo vse tako, kot so nas učili in da je sedaj prišlo ven dosti resnic in neresnic.... ampak, kdo nam garantira, da je sedaj ta vaša nova resnica tista prava? Desni trdite, da levi lažejo, levi pa da desni lažete. Kako naj človek več komu verjame, če so vas pa že obojne ujeli na laži in potvarjanju zgodovine pa nam oboji še vedno prodajate svojo resnico kot tisto pravo, ki razkriva kaj se je res zgodilo. Po eni strani mi pa čisto dol visi kaj se je zgodilo pred 60,70,80... leti in verjamem, da tudi večini Slovencev to ni pomembno. To obremenjevanje z zgodovino je pač nekaj s čim si nekateri ljudje zdravijo svoje frustracije. 100000000x je bilo že napisano, da moramo gledati naprej in ne nazaj. Z zgodovino naj se ukvarjajo zgodovinarji, vendar pravi neodvisni, ne pa strankarsko usmerjeni levi ali desni. Zdaj nam pa zgodovino razlagajo ali bivši komunisti in partizani na eni strani in člani določenih desnih političnih strank na drugi strani. Po moje nas oboji nategujejo in nam lažejo, da se vse kadi. Niti enim ne verjamem. Če preberem kakšno knjigo tujih neodvisnih avtorjev o dogajanjih iz tistih časov takoj ugotovim, da nam domači "eksperti" prodajajo meglo.... in to vsi po vrsti.

Smrt domačim izdajalcem,to pa vsi vemo kteri so.Vsi,ki podpirajo domobransko zalego,ki še je je kar nekaj v Sloveniji,dokler pa ne bodo ti pokrepal,pa lahko na spravo pozabimo.

še skoz tirate to kak blentavi pa iščete sakši svojo resnico in pravico. Naj vas malo razsvetlim, kak je mene en dedek iz Srbije, da san ga pito, ge je bil med drugo vojno.
Te je nej bilo FB pa interneta, keri še to mogoče ne vejte, ka ste premladi za to, samo se duvate neka zdaj, informacije so potovale zelo pčasi, niti novin je nej bilo po obrobjih. In je bilo tak. So prišli četniki ( pri nas belogardisti) v vas, postrelili simpatizere partizanov, jim povedali, da so jih osvobodili, vzeli hrano in še kaj in odšli. Tri dni za njimi so prišli partizani in ponovili zgodbo. In tak je bilo veliko njih eno leto pri črnih, te so šli k rdečim, te nazaj k črnim pa pa k rdečim in kak je mel keri srečo ali nesrečo je pričakal konec vojne. Ni bilo množične propagande in se je nej znalo, kdo ima svoj prav.
In čas bi bil, ka se že končate preseravati o ton, što je bil što in što ma prav, klali so eni in drugi, pravi zločinci ali rešitelji so itak že vsi mrtvi in pravo resnico znajo samo oni, to ka pa zgodovino pišejo zmagovalci, se pa že dugo zna. Mi vsi ostali, ka pa o tistih časih nemamo pojma, večina vas je niti še nej živejla pred leton 1990, keri ste zdaj najbole pametni glede rdečih in črnih. San osebno nejsan mel rad staroga sistema, še menje pa tej zdaj, ka poveličujejo domobrance in cerkev. Vsi po vrsti so po svoje gnoji in sakši bi rad svojo žlico cuj v korito držo. Rajši bi gledali v prihodnost in delali na tom, ka bi nan bilo boljše, zgodovino pa imeli samo v knjigah. Če je tomi tak, bi lejko ven privlekli poboje cerkve zadnjih 1000 let pa pred ten rimljanov pa grkov pa neandretalcov. Vej pa začajmo že živeti za jutri in nej za včeraj, zato pa krožimo kak eceki v ton krogi. In kakšni domobranci pa partizani, lepo vas prosim. Kelko jih pa še živi. Če so bili leta 1944 stari 18 let, so zdaj stari 90 let. Verjetno se jih lejko prešte na prste ene roke, ene pa druge, tisti, keri so pa bili stari 10 let pa še menje so pa rejsan nej nekšoga haska bili. Ten eno par pa če so krivi je najboukše ka jin proteze zememo. Pa ne vidite, ka je namen vladajočih, ka nas drži v svaji ka se jebemo med sebof, ka nas oni ležej prckajo, Če bi bili enotni bi pa mi njih in bi bilo vse drugače.

še skoz tirate to kak blentavi pa iščete sakši svojo resnico in pravico. Naj vas malo razsvetlim, kak je mene en dedek iz Srbije, da san ga pito, ge je bil med drugo vojno.
Te je nej bilo FB pa interneta, keri še to mogoče ne vejte, ka ste premladi za to, samo se duvate neka zdaj, informacije so potovale zelo pčasi, niti novin je nej bilo po obrobjih. In je bilo tak. So prišli četniki ( pri nas belogardisti) v vas, postrelili simpatizere partizanov, jim povedali, da so jih osvobodili, vzeli hrano in še kaj in odšli. Tri dni za njimi so prišli partizani in ponovili zgodbo. In tak je bilo veliko njih eno leto pri črnih, te so šli k rdečim, te nazaj k črnim pa pa k rdečim in kak je mel keri srečo ali nesrečo je pričakal konec vojne. Ni bilo množične propagande in se je nej znalo, kdo ima svoj prav.
In čas bi bil, ka se že končate preseravati o ton, što je bil što in što ma prav, klali so eni in drugi, pravi zločinci ali rešitelji so itak že vsi mrtvi in pravo resnico znajo samo oni, to ka pa zgodovino pišejo zmagovalci, se pa že dugo zna. Mi vsi ostali, ka pa o tistih časih nemamo pojma, večina vas je niti še nej živejla pred leton 1990, keri ste zdaj najbole pametni glede rdečih in črnih. San osebno nejsan mel rad staroga sistema, še menje pa tej zdaj, ka poveličujejo domobrance in cerkev. Vsi po vrsti so po svoje gnoji in sakši bi rad svojo žlico cuj v korito držo. Rajši bi gledali v prihodnost in delali na tom, ka bi nan bilo boljše, zgodovino pa imeli samo v knjigah. Če je tomi tak, bi lejko ven privlekli poboje cerkve zadnjih 1000 let pa pred ten rimljanov pa grkov pa neandretalcov. Vej pa začajmo že živeti za jutri in nej za včeraj, zato pa krožimo kak eceki v ton krogi. In kakšni domobranci pa partizani, lepo vas prosim. Kelko jih pa še živi. Če so bili leta 1944 stari 18 let, so zdaj stari 90 let. Verjetno se jih lejko prešte na prste ene roke, ene pa druge, tisti, keri so pa bili stari 10 let pa še menje so pa rejsan nej nekšoga haska bili. Ten eno par pa če so krivi je najboukše ka jin proteze zememo. Pa ne vidite, ka je namen vladajočih, ka nas drži v svaji ka se jebemo med sebof, ka nas oni ležej prckajo, Če bi bili enotni bi pa mi njih in bi bilo vse drugače.

MOKRE SANJE DOMOBRANCA!

Zvesti Janšev služabnik Tone Krkovič,ki naj bi bil tudi ustanovitelj ekstremne desničarske paravojaške enote OSA,je na predsednika država Boruta Pahorja in na vso javnost naslovil civilno pobudo glede ukinitve 27.aprila kot državnega praznika!

Na koncu pisma je napisal naj živi samostojna in demokratična Slovenija!

Mi pa švabobrancu sporočamo,da naj poleg samostojne in demokratične,živi tudi POŠTENA Slovenija!

Prilagamo vam pobudo domobranca,naslovljeno predsedniku države!

____________________________________________

Spoštovani gospod predsednik republike Borut Pahor, vsi slovenski politiki, predstavniki civilne družbe in medijev, dragi državljani!

Po vsem, kar se je posebej letos zgodilo ob »praznovanju« ali bolje praznoverju Dneva upora proti okupatorju, je očitno, da gre za rehabilitacijo, v totalitarizmu vsiljenega dneva OF, 27. aprila 1941, ko se – tega dne – ni zgodilo čisto nič. Dan prej, kot pravi zgodovina, je bilo neformalno srečanje nekaterih članov Društva prijateljev Sovjetske zveze, sicer tako nepomembno, da so se akterji po vojni celo zmotili v datumu navajanja. Pa tudi 26. aprila ni bila ustanovljena Osvobodilna fronta pač pa Protiimperialistična fronta, ki je na isto raven sovražnikov kot sile osi, postavila Anglijo in Francijo – prva se je z zadnjimi močmi upirala Hitlerju, drugo so nacisti že porazili. Za »naše« protiimperialiste 26. aprila 1941 so bile to sovražne države – in mi naj to praznujemo? Edino kar je zanje takrat veljalo je bila Hitlerjeva zaveznica Sovjetska zveza. Preverite, nobenega upora proti okupatorju ni bilo, ko je bila napadena takratna domovina. Upor in žal revolucijo so komunisti začeli šele, ko je bila napadena Sovjetska zveza, več kot dva meseca kasneje. To so že dolgo osnovna zgodovinska dejstva, leva in desna. Prosim gospod predsednik, kot tudi vsi ostali spoštovani naslovniki, se morda motim? Dobro veste, da ne.

Za božjo voljo, nehajmo potem s praznoverjem. Praznujmo, kar je smiselno praznovati. Ne praznujmo laži in nečesa, kar se sploh ni zgodilo tega dne in kar sploh ni imelo imena »Osvobodilna«, kot se neprestano znova ponavlja in kar ni bil upor proti okupatorju ampak če že, proti imperializmu. Pa ja ne bomo pri zdravi pameti vztrajali pri lažnih mitih? Kaj s tem sporočamo mladini? A moramo zaradi privilegijev peščice bremeniti s praznoverjem celo nacijo?

Sodu pa je izbilo dno včerajšnje slavje v Kočevskem Rogu. Tam, kjer so komunisti po »osvoboditvi« pobili na desettisoče neoboroženih ljudi, predvsem Slovencev, Hrvatov in Srbov, ste si drznili odkriti spomenik nacionalne časti Ivanu Mačku Matiji – enemu največjih krvnikov slovenskega naroda. Človeku, ki je med vojno izvajal revolucijo, ko je njegova vojska umorila veliko več neoboroženih slovenskih ljudi, kot je v boju padlo okupatorjevih vojakov. In prav ta Ivan Maček, kot šef OZNE, takratne UDBE, je organiziral množične poboje v tem istem Kočevskem Rogu, kjer ste mu postavili spomenik. Ste, pravim, saj so bila tam državna nacionalna obeležja. Po 25 letih samostojnosti in demokracije, v evropski Sloveniji, ki je članica zavezništva NATO, se je z izkazanimi častmi predstavnikov Slovenske vojske, odkrilo spomenik zločincu. Lahko rečem tudi primitivcu, ker sem ga osebno dovolj dobro poznal. Maček je bil človek, ki si je podredil vse, kar mu je padlo na pamet in zlorabljal vse, kar je lahko za svoje privilegije na račun družbe. Takemu človeku spomenik leta 2016? Pa smo še pri zdravi pameti?

To početje, ko sem včeraj spremljal medije, mi je vzelo sapo in mi vzbudilo zlo slutnjo velike nevarnosti za slovenski narod. Gre za slutnjo in občutke, ki jih enačim s tistimi, v majskih dneh usodnega leta 1990. Povsem isti vzgibi me, spoštovani gospod predsednik in vsa slovenska parlamentarna in neparlamentarna politika ter spoštovana civilna družba, prevevajo, ko vas želim opozoriti, da je “vrag vzel šalo”. In da ne kaže več čakati, da se bodo stvari same po sebi uredile. Čas, ko bi se lahko, je že davno mimo. Ustavite, oz. ustavimo konje, dokler je še čas. Da ne bo prepozno!

Za širšo obrazložitev mojih zlih slutenj, kot tudi razlogov zanje, sem Vam spoštovani gospod predsednik republike Borut Pahor, spoštovane poslanske skupine parlamentarnih strank, kot tudi organizacije civilne družbe, vedno na voljo.

Da nebi moje javno opozorilo in svarilo z najboljšimi nameni za celotni narodov dobrobit vsebinsko obviselo na klinu abstrakcije si dovolim, Vam spoštovani, tako kot sem to nekoliko predrzno storil maja 1990, predlagati naslednje:

Nemudoma pričnite z demokratičnimi pobudami in postopki za ukinitev 27. aprila kot državnega praznika in simbolnega dneva upora oz. uporništva slovenskega naroda. Prvotni, verjamem, da dober namen, je povsem izničen. Ta dan je evidentno uzurpiran s strani politike za potrebe rehabilitacije komunistične revolucije, ki je pohabila slovensko narodovo telo. To predlagam iz najbolj preprostega strateškega razloga, ker ta dan NE POVEZUJE, temveč USODNO DELI SLOVENSKI NAROD! In to na najbolj nevralgični točki desettisočev žrtev. Nihče se nima pravice s tem igrati. Če vam je mar dežele in prihodnosti generacij, ki prijahajo, spoštovani predstavniki oblasti na čelu s predsednikom republike, ste to dolžni zagotoviti. Meni je bilo te dežele mar, tako leta 1990, kot mi je, kljub mnogim razočaranjem, tudi leta 2016.Uporništvo z razlogom je nedvomno fenomenalna karakteristika dolgoročnega preživetja slovenskega naroda, ki je kot atribut odigrala ključno preživetveno vlogo v vsej narodovi zgodovini. To trdim zato, ker pojmujem pravični boj kot naravni princip in temeljni pogoj za preživetje. Nobenega dvoma ni, da si dejansko in pregovorno uporništvo slovenskega naroda zasluži in potrebuje svoj simbolni dan, ko se spomnimo in poklonimo VSEM dogodkom v zgodovini uporništva, ki si to zaslužijo. Pa tudi če v sebi nosijo odtenke neidealnega…Simbolni dan pa ne more in ne sme biti dan, ko je bil neki sestanek s ponarejenimi osnovnimi zgodovinskimi dejstvi, ki so že dolgo znana. Ponavljam; zgrešen datum, »protiimperializem«, nikakršna koalicija… ampak sestanek Društva prijateljev Sovjetske zveze, ki je v tistem času predstavljalo zelo majhen del slovenskega naroda. In še enkrat, ta druščina se ni uprla z orožjem okupatorju, ko ja ta napadel domovino, ampak dva meseca kasneje, ko je le-ta napadel Sovjetsko zvezo. Ali smo res nacija, ki bomo za ovinkom praznovali upor za neko drugo državo? Vsa simbolika je že do take mere zgodovinsko nedefinirana in že na prvi pogled neresna, da si že zato ne zasluži mesta simbola slovenskega uporništva!Drugi vidik neprimernosti 27. aprila, milo rečeno neresnosti praznovanja na ta dan, pa je v nadaljevanju tistega, kar se je zgodilo 22. junija 1941, ko je začela delovati Osvobodilna fronta pod patronatom Komunistične partije Slovenije. Narodno osvobodilno vojno je okronala s krutim bratomorom in namesto obljub o ljudski demokraciji je nacijo potisnila v brutalni nedemokratični režim, kjer je komunistično plemstvo, ki ga predstavlja včeraj čaščeni Ivan Maček, živelo v svetu privilegijev o katerih se navadnim ljudem še sanjalo ni. Varuh na krvi neoboroženih ljudi vzpostavljenega režima pa je bila Jugoslovanska »ljudska« armada. Ta je bila porok vpetosti Slovencev v nedemokratično propadajočo socialistično Jugoslavijo, ki je leta 1990 skušala – tako kot je znala, krvavo, s tanki, preprečiti večinsko voljo slovenskega naroda po svobodi in samostojnosti. To, kar je zmogla vojska s simbolom rdeče zvezde, iste kot jo je nosila vojska Ivana Mačka, je bila oborožena agresija nad »lastnim« slovenskim narodom. Temu smo se odločno in enotno uprli, kot še nikoli prej. Zato smo zmagali. Z oporo na to briljantno čisto zmago je brez dvoma možno graditi slovensko vsenacionalno samozavest, katere morda najpomembnejši vir je lahko negovanje prirojenega in izrazitega občutka za samoohranitev. Takšen dan, kot primeren povezovalni simbol vseslovenskega uporništva, je po mojem trdnem prepričanju moč najti le v kontekstu slovenske osamosvojitve in demokratizacije.V življenju me najbolj od vsega prepričajo rezultati. Zato nove simbolike nebi iskal v inicialnih fazah osamosvojitvenega procesa, temveč v zaključkih, ki so krona vsenarodnega upora in osvobajanja tuje ideologije in vojske. Na tej osnovi bi lahko bil ta simbolni dan 25. oktober – dan, ko je morala poražena agresorska JLA, ki je bila spočeta v krvi revolucije, za vedno zapustiti Slovenijo. Tu bi tudi Slovenska vojska, za razliko od Kočevskega roga, imela svoje častno mesto. Po tisoč in več letih tujih vojska, gospostev in ideologij, smo bili prav 25. oktobra 1991 prvič zares svobodni. To, za slovensko nacijo zdravo uporništvo, moramo praznovati!

Naj živi samostojna in demokratična Slovenija!
__________________________________

In to napiše gnoj,ki je dal sestreliti nedolžnega človeka Tonija Mrlaka.

V povezavi s praznoverjem bi moral dodati še 25.december , takoimenovano Veliko noč , pa 15.avgu7st. Tudi to so prazniki praznoverja in nevednosti.Tega ne upa ali noče omeniti?

ŽIVEL 27.APRIL dan OF in 1.MAJ dan DELA
https://www.youtube.com/watch?v=PyJ9hRkgCx4

ejnjajte že ednouk s tou maškarado.....gnjes smo leta 2016, ka van je nej jasno!