Pogovor z Milanom Koblencerjem, trenerjem Mure 05
Za začetek mlajšim bralcem, ki vas ne poznajo tako dobro, opišite svojo igralsko kariero.
Rodil sem se leta 1948 v Murski Soboti in za Muro igral od pionirskih vrst naprej. V prvem moštvu sem debitiral z osemnajstimi leti, in sicer v slovenski ligi. V tretji sezoni smo postali prvaki in se uvrstili v drugo zvezno jugoslovansko ligo, kjer smo igrali štiri leta. Vmes sem kot edini Slovenec postal član državne olimpijske reprezentance, igral pa sem še za Maribor v prvi jugoslovanski ligi, dve leti pa sem prav tako v drugi zvezni ligi igral za ljubljanski Mercator. S tridesetimi leti sem se vrnil v Mursko Soboto, a zaradi takratnih pravil, da v klubih niso mogli igrati starejši od 26 let, nisem mogel zaigrati za Muro. Zato sem odšel v Avstrijo, kjer sem do svojega štiridesetega leta v različnih klubih igral še skoraj deset let.
Po uspešni igralski karieri pa ste kasneje postali tudi trener.
Kot zaposlen v tovarni oblačil Mura mi je takratni direktor nogometnega kluba Mörec v začetku devetdesetih ponudil trenersko mesto in v prvem prvenstvu po osamosvojitvi Slovenije sem vodil člansko moštvo. Ker nisem imel licence, mi je Nogometna zveza Slovenije dovolila le polletno vodenje Mure, nakar je trener postal Prašnikar. Nato sem se vpisal in končal trenersko šolo in v nadaljevanju trenerske kariere sedel na klop črno-belih še štirikrat. Največji uspeh, ki sem ga dosegel, je bilo drugo mesto in nastopanje v Pokalu UEFA. Kasneje sem bil še trener ptujske Drave, nazadnje pa sem treniral lendavsko Nafto, ki sem jo iz tretje lige pripeljal v prvo.
Ste spremljali srečanja Mure 05 v pretekli sezoni, ki so jo v tretjeligaški konkurenci končali na prvem mestu?
Moram priznati, da sem Muro 05 v tretji ligi spremljal bolj malo, ogledal sem si mogoče dve srečanji. Osvojitev prvega mesta v tretji ligi je sicer uspeh, a liga po kvaliteti ni močna in je neprimerljiva z drugo ligo, kar se vidi tudi letos, saj so v tretji ligi razen Tišine vsi ostali pomurski klubi pri vrhu.
Začetek drugoligaškega tekmovanja pa je bil vse prej kot uspešen. Kje po vašem tičijo vzroki za to?
Vodstvo Mure je precenilo tretjo in drugo ligo. Med vodenjem Nafte sem dodobra spoznal drugo ligo, v njej pa so razen Mure in Bonifike enaka moštva. Z zmanjšanjem števila ekip z 12 na 10 je to postala zelo kakovostna liga, saj ima vsak klub po tri, štiri prave prvoligaške igralce in tudi ogrodje iz igralcev, ki so navajeni igranja v njej. S podcenitvijo druge lige je Mura naredila napako, optimizem so zgleda gradili na dobrih rezultatih s prijateljskih tekem proti Publikumu in Dravinji, ki pa nista bili realni pokazatelj. Pripeljali so igralce, ki za klub niso pomenili okrepitev, odšla pa sta Omladič in Buzeti.
Slobodan Djuri? je kmalu po začetku ponudil svoj odstop, upravni odbor kluba pa je trenerski stolček ponudil vam ...
Bil sem počaščen, ker sem bil znova povabljen v svoj matični klub. Zaradi dejstva, da se bo gradilo na domačih igralcih, in vizije kluba sem ponudbo tudi sprejel. že zdaj s selekcijo uresničujemo načrt, s katerim bomo skušali nekoliko ojačati moštvo ter tako obstati v drugi ligi. Potem bomo ekipo počasi nadgrajevali in v roku, ki je zastavljen, bi se Mura mogoče lahko znova uvrstila v prvo ligo. Cilji niso postavljeni na krajše obdobje, ampak daljše.
Začetek je bil uspešen, zmaga v pokalnem tekmovanju proti prvoligašu Beli krajini, v tretji tekmi pa gostujoča zmaga proti kranjskemu Triglavu ...
Začetek je bil res optimističen in uspešen, verjetno predvsem zaradi t. i. šok terapije ob zamenjavi trenerja in želji po večjem dokazovanju igralcev novemu trenerju, v nadaljevanju pa se je vseeno izkazalo, da imamo kvalitetni primanjkljaj. Dejansko na tekmah nismo bili nadigrani, pač pa smo točke izgubljali po lastnih napakah. Pokazalo se je, da nismo bili zreli za kontinuirane rezultate, imeli pa smo določene prebliske.
Nikakor pa vse do zadnjega kroga niste uspeli zmagati na domačem terenu. Zakaj?
Doma je po eni strani igrati lažje zaradi terena, zaradi pritiskov pričakovanj publike pa težje. Zaradi želje po zmagi moraš igrati bolj odprto in doseči zadetke, rutinirani nasprotniki pa se nekoliko povlečejo nazaj, vsi pa imajo velik motiv igrati v tem pravem nogometnem okolju. če bi domača srečanja igrali bolj zaprto in na neodločen izid, pa ne bi zadovoljili gledalcev, tudi zdaj včasih eni žvižgajo podajam nazaj.
V celoti gledano pa je predzadnje mesto pod pričakovanji.
Zagotovo se tako nizka uvrstitev ni pričakovala, kot pa sem že prej rekel, je rezultat posledica preslabe selekcije igralcev, neprimernih okrepitev in podcenjevanja druge lige. Mislim, da so rezultati glede na trenutno moštvo realni.
Pristaši kluba so mnenja, da so nekateri igralci imeli privilegiran položaj v moštvu. Kako komentirate take izjave?
Pri meni so vsi igralci dobili priložnost, eni sicer več, drugi manj, a za moštvo se odločam na podlagi treningov. Priložnost so dobili tudi tisti, ki pri Slobodanu Djuri?u niso igrali, tako da mislim, da ni bil nihče zapostavljeni in tudi nihče ni imel privilegijev.
že ob prevzemu moštva pa ste napovedali, da bo po koncu jesenskega dela potrebna temeljita analiza. Kakšne so ugotovitve?
Analiza je bila opravljena. Posledici analize sta odpust sedmih igralcev ter predlagana mesta, kjer bi se klub moral okrepiti. Upravni odbor je to moje videnje sprejel in tako bomo skušali najti nekaj igralcev, ki bi kader okrepili. Zaradi prestopnega roka med sezono, ko imajo igralci sklenjene pogodbe, pa teh igralcev ne bo lahko dobiti.
Ali je s tem odhodov konec ali se kakšen še lahko zgodi?
Glede odhodov in prihodov so vrata stalno odprta. če igralci, ki so zdaj ostali, ne bodo prikazali prave pripadnosti klubu v smislu angažiranosti, znanja in napredovanja, za njih mesta v Muri ne bo, saj v njej ne more igrati vsak.
Veliko kritik med pristaši kluba pa leti na račun Iva Prettnerja, ki je dobil kar dva rdeča kartona, mesto v postavi pa naj bi po njihovem mnenju imel le zaradi očeta. Kako je s tem?
Na to se ne oziram, saj ga sicer nikakor ne bi postavljal v moštvo. Imeli smo take težave s kadrom, da je tudi Ivo moral igrati, se je pa zgodilo, da je bil na kakšni tekmi celo najboljši. Je pa res, da je iz neznanega razloga bil nepriljubljen pri publiki že pred mojim prihodom, za kar je mogoče malo kriv tudi sam, vendar jaz se na to ne oziram, tudi sam sem bil velikokrat kritiziran. Po zadnji izključitvi pa sem ga dal takoj na disciplinsko komisijo, ki ga je za to ustrezno kaznovala. Igralec, ki prejme rdeči karton dvakrat, je že pod velikim vprašajem tudi pri meni, saj se mora zavedati, da s svojim nešportnim obnašanjem lahko škoduje celotnemu moštvu.
Pristaše kluba pa trenutno najbolj zanima, kateri igralci bodo prišli. Lahko poveste kaj konkretnega?
O imenih še ne moremo govoriti, ker jih še nimamo. Verjetno bodo znana šele v januarju. Smo pa postavili definicijo, kje bi rabili okrepitve. Znano je, da smo v decifitu z napadalci, bili smo nezadovoljni z Zlatarjem in Puharjem, ki smo se jima zahvalili za sodelovanje, tudi Fajfar ni tisto pravo, kar iščemo. Tudi v obrambi in na sredini bi rabili po enega kvalitetnega igralca. Imena, ki se pojavljajo na ulici, so le govorice, saj pravih razgovorov nismo imeli še z nikomer.
Kaj se lahko stori v spomladanskem delu prvenstva?
Osnovni cilj je obstanek v ligi. če se bomo uspeli na določenih mestih ustrezno okrepiti, bo obstanek v drugi ligi velik uspeh. Za naprej pa želimo z malimi, a odločnimi koraki izboljšati moštvo in cilje postopoma postavljati višje.
želite za konec še kaj dodati?
Pozivam publiko, ki se ji sicer zahvaljujem za podporo tudi ob teh slabih rezultatih, da naj nas še naprej vzpodbuja in naj bo strpna, saj je klub na novo ustanovljen in potrebno je sistematično delo, da se vrnemo tja, kjer nam je mesto, v prvo ligo.