Novi napadalec soboške Mure je spregovoril o svoji preteklosti, se dotaklnil ambicij v črno-belem dresu in napovedal število zadetkov ob koncu sezone.
Pred dnevi je navijače soboške Mure razveselila novica, da se je v vrste novopečenega prvoligaša preselil Mate Eterovič‡. Nekdanji napadalec Maribora in lendavske Nafte, ki je nazadnej igral za nižjeligaša iz Brača, pri katerem je na 22 tekmah dosegel 39 zadetkov, želi Muri pomagati do dobrih rezultatov in se prodati v katerega izmed večjih klubov.
Kako se spominjate svojega prihoda v Slovenijo?
To je bilo leta 2005, ko sem se preselil v Maribor. Takrat sem odigral dve prijateljski tekmi, dosegel zadetek proti Hajduku in podpisal pogodbo. Lahko povem, da je bila izkušnja na Štajerskem več ali manj dobra, nato pa sem se preselil v Lendavo, kjer sem bil dve leti zapored najboljši strelec.
V nasprotju z Lendavo, se v Mariboru niste naigrali. Kje vidite vzroke za majhno minutažo?
Takrat smo bili v Mariboru štirje tujci, sam sem imel šele 21 let in preprosto sem bil žrtev taktike. Sem pa vse tiste tekme, na katerih sem dobil priložnost, odigral od prve do zadnje minute. Ostali čas pa sem žal preživel na tribuni. Ampak to je nogomet, vedno je nekdo, ki izvisi. Ti časi so za mano in sedaj pričakujem samo pozitivne stvari.
Iz Nafte ste se preselili v madžarski Debrecen, kjer pa prave priložnosti za dokazovanje ni bilo. Obžalujete odhod iz Lendave?
Ne, te odločitve ne obžalujem. Iz Nafte sem se namreč preselil v klub, ki je igral v pokalu Uefa, v katerem sem nastopil tudi sam. Seveda je bila tudi finančna plat pogodbe precej boljša kot tista v Lendavi. Podpisal sem štiriletno pogodbo, a je kmalu postalo jasno, da to ni to. Menedžer mi je tako predlagal, da prekineva pogodbo z Madžari, kar se je nato tudi zgodilo.
Kasnejša avantura v Grčiji se je klavrno končala, saj vam klub dolguje kar nekaj denarja. Kako ste sami šli skozi to težko obdobje?
V Grčiji se je na žalost tako končalo, kot se je. Iz dneva v dan so mi govorili, da bo denar prihodnji dan, a ta dan nikoli ni prišel. Celotna zadeva je na sodišču, oziroma je bila odločena v mojo korist, toda denarja bržkone ne bom videl nikoli. Klub je nato zaradi težav padel v četrto ligo, sam pa sem se avgusta vrnil v domovino. Največji hendikep je predstavljalo predvsem to, da nisem uspel priti do papirjev in dobiti profesionalne pogodbe. Tako sem se odločil, da do zime odigram za domači klub iz Brača, a je potem trajalo nekoliko dlje. Šlo je za zanimivo izkušnjo, saj sem na 22 tekmah dosegel 39 zadetkov.
Nato ste odšli na preizkušnjo v Hajduk.
Tako je. Pred tem smo z mojim takratnim klubom odigrali še tekmo z hrvaško nogometno reprezentanco in tudi tam sem se vpisal na strelce. Nato sem odšel v Split na desetdnevno preizkušnjo, kjer so mi ponudili pogodbo, po kateri bi kasneje odšel na posojo. Toda nisem star dvajset let, da bi takšne pogoje sprejel.
.jpg)
Sledil je klic iz Murske Sobote, ki vas je vrnil nazaj v Pomurje. Je bila pot do dogovora dolga?
Poklical me je športni direktor kluba Ivan Celec, ki mi je razložil situacijo v klubu. Takoj sem uvidel, da je Mura na zdravih temeljih. Ekipa je mlada, perspektivna in kvalitetna, kar mi je dajalo občutek, da bi se tukaj znal dobro vklopiti. Do dogovora smo prišli praktično v petih minutah, ni bilo nekih dolgih pogajanj.
Se je poleg Mure in pred tem Hajduka še kdo boril za vaš podpis?
V bistvu "na mizi" nisem imel nobenih drugih ponudb, so pa obstajali določeni kontakti s klubi iz Avstrije, Švice, Tajske, Danske in tako naprej. Nisem želel predolgo čakati in tako sem se odločil za Muro. Prav tako mislim, da sem se v Slovenijo vrnil zato, ker sem tukaj že igral, poznam slovensko ligo, obenem pa sem ponovno v Prekmurju, kjer sem se prvič dobro znašel. Sedaj je na vrsti trdo delo in predvsem to, da čimprej začnem zabijati zadetke v črno-belem dresu.
Kakšne so vaše ambicije v črno-belem dresu?
Najprej se želim aklimatizirati v klubi in se čim bolje pripraviti. Seveda si želim odigrati na nivoju in s tem Muri pomagati do dobrih rezultatov. V kolikor bodo moje predstave dobre, bom morda lahko čez pol leta ali leto dni odšel kam drugam, v kakšen večji klub izven Slovenije. S tem bi tudi Muri pomagal, da zasluži nekaj denarja.
Nekateri menijo, da boste topovska hrana za ostale ekipe. S tem se najverjetneje ne strinjate?
Seveda se s tem ne strinjam. Fantje dobro delamo na treningih in ne dajemo nekih bombastičnih izjav v stilu, da bomo najboljši. Ekipa je mlada in dopolnjena z nekaterimi starejšimi igralci, ki pod vodstvom trenerja Roberta Pevnika sestavljamo dober kolektiv. Mislim, da nikomur ne bo lahko igrati proti Muri. Še posebej na Fazaneriji ne.
Kako ste torej zadovoljni s pogoji za delo v novem klubu?
S pogoji za delo sem zadovoljen, prav tako je jasno, da so ljudje v Murski Soboti čakali na vrnitev Mure v Prvo ligo. Tukaj vlada prava evforija, ki pa jo moramo sami igralci nekoliko umiriti. V prvem krogu nas namreč čaka težek nasprotnik, proti kateremu bomo morali odigrati na nivoju. Verjamem, da nam ob spodbudi naših navijačev dober rezultat ne uide. Vsekakor bomo igrali na zmago.
Tri točke proti Kopru bi verjetno pomenilo ogromno mero samozavesti in motivacije za naprej.
Tako je. Zmaga proti Kopru bi nam dala dodatnega zaleta za naprej.
Kako so vas medse sprejeli soigralci?
Sprejem z njihove strani, kot iz strani vodstva kluba je bil super. Z Ošlajem sem igral v Mariboru, nato pri Nafti, sedaj še v Muri. Očitno nama je usojeno, da igrava skupaj.
Proti Siofoku so vam gledalci namenili aplavz pri vstopu v igro. Ste pričakovali takšen odziv?
Po pravici povedano sem bil pozitivno presenečen, ko so me pričakali z aplavzom. Nisem vedel, kaj naj pričakujem, saj sem igral v vrstah njihovega rivala. Toda sedaj sem v Muri in Nafta bo odslej moj nasprotnik. Če bo za zmago proti njim potrebno zabiti tri zadetke, jih bom zabil. (smeh)
Za mesto v napadu se boste borili s Fajič‡em in Sprečom. Konkurenca je verjetno dobrodošla?
Konkurenca je vedno dobrodošla in me ne moti. Jaz verjamem vase in v svoje sposobnosti, seveda pa spoštujem vsakega igralca. Trenerju bom moral z dejanji in zadetki pokazati, da spadam na igrišče, besede namreč niso dovolj.
Ko sva že pri zadetkih, nam lahko za konec zaupate s kakšnim število le-teh bi bili zadovoljni ob koncu sezone?
Malce nehvaležno vprašanje, ampak, če malce pomislim, bi bil zadovoljen vsaj z petnajstimi zadetki. Bomo videli, kako bo, ko se bo začelo prvenstvo.