Skupna kmetijska politika si prizadeva za povečanje zanimanja mladih za kmetovanje ter njihovo aktivno vključevanje v lokalno okolje.
Toda mladi včasih nimajo pravih informacija ali osebe, na katere bi se obrnili.
Zato smo se odločili, da v sklopu projekta AgriFuture Generations izvedemo serijo kratkih video klicev s kmetijskimi svetovalci, kjer lahko mladi pridobijo neposredne odgovore na svoja vprašanja.
Grega, mladi fant s podeželja, se zadnje čase sprašuje, kako bodo podnebne spremembe vplivale na kmetovanje, zato se je za več informacij obrnil na Kmetijsko gozdarski zavod Maribor. Z njim se je prek video klica pogovarjal kmetijski svetovalec Žan Voglar.
V zadnjih letih smo priča vse bolj očitnim spremembam v našem okolju. Podnebne spremembe, ki jih povzročajo globalno segrevanje, povečana emisija toplogrednih plinov in intenzivna raba naravnih virov, niso več oddaljena grožnja prihodnosti, temveč realnost, ki jo občutimo že danes. Ena izmed najbolj prizadetih panog je prav kmetijstvo.
»Res, je dejansko podnebje okrog nas se spreminja, kar ima tudi zelo velik vpliv na kmetijstvo,« pravi strokovnjak.
Naravne ujme postajajo vse pogostejše
Kmetje se vse pogosteje srečujejo z ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so dolgotrajne suše, nenadne in obilne padavine ter močne nevihte. Vse to pomeni velike izzive za pridelavo hrane in obdelavo zemlje.
Zaradi teh sprememb se povečuje potreba po prilagoditvi – ne samo tehnološki, temveč tudi v načinu razmišljanja o kmetovanju.
Ekološko kmetovanje kot odgovor na podnebne izzive
Ena izmed najbolj trajnostnih rešitev, ki jih ponuja sodobno kmetijstvo, je prehod na ekološko kmetovanje. Ta oblika pridelave temelji na uporabi naravnih metod varovanja pridelkov, ohranjanju rodovitnosti tal ter spoštovanju naravnega ravnovesja.
Zmanjšuje se uporaba umetnih gnojil in pesticidov, namesto tega se spodbuja biotska raznovrstnost in naravne metode zaščite rastlin.
Čeprav se mnogim prehod na ekološko kmetovanje sprva zdi zahteven, predvsem za tiste, ki prihajajo iz tradicionalnih, intenzivnih oblik kmetovanja, pa začetnikom pogosto pomeni celo bolj logičen in enostaven začetek.
Prehod sicer traja nekaj let, a dolgoročne koristi – tako za okolje kot za kmetijo – so neprecenljive.
Finančna podpora in priložnosti za digitalizacijo
Dobra novica za vse, ki razmišljajo o tej spremembi, je ta, da so na voljo tudi številne oblike finančne pomoči.
Skupna kmetijska politika Evropske unije omogoča višjo podporo za ekološke kmetije, pa tudi za tiste, ki vlagajo v trajnostno tehnologijo in digitalizacijo pridelave.
Kmetje imajo možnost vlagati v sodobno opremo, ki jim omogoča bolj učinkovito rabo vode in energije, prav tako pa tudi v prilagoditev obstoječih tehnologij, kar dodatno povečuje odpornost kmetij na vremenske ekstreme.
Prihodnost je zelena in trajnostna
Vse več kmetov se zaveda, da brez prilagajanja ni prihodnosti. Ekološko kmetovanje ni zgolj trend, temveč potreba, ki izhaja iz razmer, v katerih se je znašlo sodobno kmetijstvo.
Z uvajanjem trajnostnih praks ne prispevamo le k varovanju okolja, temveč tudi k dolgoročni stabilnosti in uspešnosti naših kmetij.
Zato je zdaj pravi čas, da pogledamo v smer trajnostne prihodnosti, kjer bo ekološko kmetovanje postalo nova norma – ne le za preživetje, temveč za zdravo, odgovorno in kakovostno življenje vseh nas.
*Video je nastal v okviru projekta AgriFuture Generations
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
Starejše novice
