Prekmurski ekonomist, ki pozna rešitve za naše penzije: Ključen ukrep je daljše ostajanje v zaposlitvi

| v Gospodarstvo

Velike demografske spremembe, ki so pred nami, bo slej ko prej treba nasloviti. O rešitvah in možnih ukrepih smo se pogovarjali s priznanim ekonomistom in demografom, profesorjem Jožetom Sambtom z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Praktično ves zahodni svet se sooča s posledicami demografskih sprememb, ki se dogajajo in se še bodo v prihodnjih desetletjih. Slovenija je na tem področju vse prej kot izjema.

Smo hitro starajoča družba, z nizko rodnostjo, izrazito negativnim naravnim prirastom in vse daljšo življenjsko dobo, pri vseh navedenih dejavnikih pa izstopa tudi Pomurje. Vse to bo vplivalo tudi na našo blaginjo, zato bi moralo biti vsem v interesu, da se najdejo učinkovite rešitve.

Kdo je Jože Sambt?

Demografske spremembe so ena izmed glavnih področij raziskovalnega in pedagoškega dela Jožeta Sambta iz Tešanovcev, sicer rednega profesorja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Sambt se že vrsto let ukvarja s proučevanjem medgeneracijskih transferjev in z vzdržnostjo javnofinančnega sistema s poudarkom na pokojninskem sistemu.

Pomurski ekonomist je v svoji zavidljivi akademski karieri med drugim gostoval na dunajskem inštitutu za demografijo, čez lužo v Berkeleyu in na Havajih, ob tem pa je tudi avtor več nagrajenih člankov. Pohvali se lahko denimo s člankom v vodilni svetovni znanstveni reviji Science.

Gre za strokovnjaka, ki je v odgovorih strokoven in operira zgolj z argumenti. Izogiba se politiziranju in vpletanju svojih osebnih mnenj, ampak prepriča z dejstvi, ki so plod raziskovalnega in strokovnega dela.

PREBERITE ŠE:

Z nekdanjim ministrom spisali odmeven načrt

V zadnjem obdobju je s svojim poznavanjem ekonomskih vidikov demografije pripomogel tudi k nastanku »Akcijskega načrta za višjo rast produktivnosti«. Gre za dokument, ki je nastal pod vodstvom profesorja in nekdanjega finančnega ministra Dušana Mramorja. 

»Poskušali smo pripraviti čim bolj celovito predstavitev stanja v Sloveniji po posameznih področjih gospodarstva v primerjavi z drugimi državami in na osnovi tega za vsakega izmed njih predlagati konkretne ukrepe za povečanje produktivnosti,« pojasnjuje Sambt in dodaja, da so v načrt vključili številne ukrepe, ki se nanašajo na zagotovitev ustrezne infrastrukture, vlaganje v raziskave in razvoj, na izobraževanje, na dober sistem upravljanja države in na tržno usmerjenost.

Kot pravi, bi morala produktivnost rasti okrog 4-odstotke na leto, v naslednjih desetletjih pa celo med 6 in 10-odstotkov, če bi želeli ohranjati izdatke za pokojnine nespremenjene. Gre sicer za nedosegljivo visoke vrednosti, ki sta jih z Mramorjem v študiji uporabila zgolj za merjenje velikosti demografskega pritiska, ki se nam obeta v prihodnje. Pri tem bi se ob višji produktivnosti in posledično višjih plačah povišali tudi izdatki za pokojnine, a učinek na gospodarstvo bi bil vendarle zelo pozitiven.

»Na boljšem niso samo zaposleni z višjimi plačami in upokojenci z višjimi pokojninami, temveč tudi prejemniki socialnih pomoči, kjer je rast prejemkov običajno vezana na rast plač. Z istim obsegom resursov namreč ob višji produktivnosti proizvedemo več in tako lahko več razdelimo oziroma potrošimo, zato je čim višja produktivnost ključna« poudarja.

Ženske rojevajo premalo otrok

Eden izmed ključnih izzivov, ki nas čakajo v prihodnje, pa je nedvomno hitro staranje prebivalstva. V Sloveniji bo to še posebej hitro potekalo v prihodnjih treh desetletjih, ko bodo v to starost vstopale številčno velike (tudi babyboom) generacije, v delovno starost 20-64 let pa številčno majhne generacije mladih, rojene v zadnjih treh desetletjih, ko je znašala stopnja celotne rodnosti okrog 1,6 otroka na žensko ali manj.

»V letu 2003 je znašala celo vsega 1,2 otroka na žensko, medtem ko bi morala za obnavljanje prebivalstva na dolgi rok znašati 2,1 otroka, če ni migracij,« opozarja Sambt.

PREBERITE ŠE:

Koliko nas bo leta 2050?

Projekcije kažejo, da bi se brez selitev število prebivalcev Slovenije do leta 2100 znižalo na nekaj manj kot 1,3 milijona, toda gre za zelo oddaljeno in negotovo prihodnost. Kot pravi, bo do leta 2050 staranje prebivalstva najbolj intenzivno, demografske projekcije pa so zaradi znane starostne strukture zanesljivejše. 

»V tem obdobju naj bi se število prebivalcev znižalo za nekaj manj kot 40 tisoč, to je na 2,04 milijona, bistveno pa naj bi se ob tem spremenila starostna struktura prebivalstva. Delež starejših od 65 let naj bi se povišal z 20 odstotkov na 31 odstotkov, delež oseb v delovni starosti pa znižal s 60 odstotkov na 51 odstotkov. Na 100 oseb v delovni starosti je tako v letu 2020 prišlo 34 oseb, starih 65 let in več, v letu 2050 pa bi jih prišlo že 60,« navaja projekcije Eurostata.

PREBERITE ŠE:

Rdeči alarm za gospodarstvo

To pa bo prineslo močne demografske pritiske na javnofinančni sistem in na gospodarstvo nasploh. V ta namen so v okviru mednarodnega raziskovalnega projekta razvili metodo Računi nacionalnih transferjev, ki so jo prevzeli celo Združeni narodi. Gre za to, da se celotna proizvodnja in poraba v gospodarstvu razporedi po starosti in na ta način ugotovi, koliko v posamezni starosti proizvajamo, koliko trošimo ter kako v otroštvu in starosti financiramo presežek potrošnje nad dohodkom iz dela.

»Za Slovenijo smo tako ugotovili, da v primerjavi z drugimi državami pozno vstopamo v zaposlitev in se iz nje tudi hitro umaknemo. V letu 2012 smo v Sloveniji samo v starostnem razponu 32 let, to je med 26. in 57. letom starosti, s svojim delom proizvajali več kot trošili. Izračune smo uspeli izdelati vse nazaj do leta 1983, ko je ta razpon znašal od 20. do 56. leta starosti, torej 37 let. Ob tem se nam je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu podaljšalo z 71 let v letu 1983 na več kot 80 let v letu 2012. Življenje se nam je torej v teh treh desetletjih podaljšalo za več kot devet let, mi pa ob tem starostnega razpona, v katerem se sami vzdržujemo s svojim delom, nismo ustrezno podaljšali, temveč smo ga celo skrajšali za pet let,« pojasnjuje ugotovitve in dodaja, da se v zadnjih letih ukvarjajo tudi z analizo neplačanega gospodinjskega dela, da bi tako dobili čim bolj celovito sliko o medgeneracijskih tokovih.

Trije ukrepi za rešitev pokojninske blagajne

Kako pa ob vseh teh dejstvih zagotoviti dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema? Sambt poleg čim višje produktivnosti kot pomembne navaja tri ukrepe, med njimi pa je ključno daljše ostajanje v zaposlitvi.

»Na Švedskem delajo približno sedem let dlje, čeprav živijo samo dobro leto dlje kot v Sloveniji. Hkrati ima ta ukrep dvojno pozitiven učinek – posameznik dalj časa vplačuje v pokojninsko blagajno in krajši čas prejema iz nje pokojnino,« pojasnjuje.

Drugo rešitev vidi v povečanju števila let za izračun pokojninske osnove iz sedanjih 24 najboljših zaporednih let na 40 oziroma na vsa leta vplačevanja prispevkov. 

»S tem se povečajo spodbude za vplačevanje prispevkov, saj sicer posamezniki iščejo načine za čim nižje plačevanje prispevkov za obdobje izven teh 24 let. Ta ukrep je tudi socialen, ker najbolj znižuje najvišje pokojnine, manj nižje pokojnine, tiste pokojnine, ki so odmerjene od minimalne pokojninske osnove, pa sploh ne,« zatrjuje. 

Kot tretji ukrep, ki bi imel takojšen pozitiven učinek na pokojninsko blagajno, saj bi upočasnil rast pokojnin tudi zdajšnjim upokojencem, pa vidi v znižanju indeksacije rasti pokojnin z rastjo plač.

Varčevanje in ne takojšnja upokojitev

Priznani ekonomist spominja tudi na to, da lahko posamezniki sami veliko storimo za svojo višjo pokojnino. Za mlajše generacije je tako še posebej aktualno dodatno varčevanje za starost, ki bi se ga morali lotiti čim prej, za starejše generacije pa se mu zdi pomembno predvsem ostajanje v zaposlitvi tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev. 

»Če nekdo že ima 40 let pokojninske dobe in nadaljuje z delom, bo za tri dodatna leta dela prejel približno za 15 odstotkov višjo pokojnino. Hkrati bo v teh treh letih prejemal še 40 odstotkov siceršnje pokojnine, obenem pa bo prejemal plačo namesto siceršnje pokojnine. In ne nazadnje, v teh treh letih ga ne bo doletela indeksacija rasti pokojnin na rast plač, ki bi ga doletela v primeru upokojitve,« razloži. 

Ravno v luči njegovega zadnjega nasveta se vrstijo polemike, saj je ena izmed določb sedmega protikoronskega paketa vključevala tudi možnost delodajalca, da delavcu po izpolnitvi pogojev za upokojitev odpove pogodbo o zaposlitvi. 

Kaj meni o spornem 'prisilnem upokojevanju'

To določbo je ustavno sodišče ravno nedavno zadržalo do končne ustavne presoje, Sambt pa je glede tega mnenja, da bi bilo z vidika ekonomije kot tudi za delavca osebno najslabše, če se delavca upokoji, ob tem ko bi sam želel še naprej delati in če seveda dobro dela. 

»Tako delodajalci, delavci kot država bi se morali truditi, da bi bili starejši delavci zanimivi za delodajalce. Delodajalci se morajo zavedati, da bo ob demografskih spremembah verjetno nastajal problem pomanjkanja delavcev, ne pa obratno. Tudi med samimi zaposlenimi se bo bistveno povišal delež starejših. Na primer, delež starih 55 let in več med vsemi zaposlenimi naj bi se s 16 odstotkov v letu 2020 povišal na 21 odstotkov že v naslednjih desetih letih – in to že ob obstoječi pokojninski zakonodaji. Zato je pomembno, da delodajalci ohranjajo višjo produktivnost zaposlenih z izobraževanji in usposabljanji tudi v višji starosti in da jim po potrebi prilagajajo delovna mesta. Na drugi strani lahko starejši delavci sami veliko storijo za svojo zaposljivost z lastno angažiranostjo, država pa na primer z nadaljnjim zniževanjem prispevkov za te delavce, če bi bilo to potrebno. Dobro je namreč, če sta za delavčevo zaposlitev zainteresirana oba, tako delavec kot delodajalec, ne glede na delavčevo starost in izpolnjevanje pogojev za upokojitev. Potem tudi določilo, o katerem se polemizira v zadnjem času, ne bi imelo negativnih učinkov.« 

PREBERITE ŠE:

Posledice tudi za dolgotrajno oskrbo in zdravstvo

Demografske spremembe prinašajo sicer tudi relativno velik pritisk na izdatke za dolgotrajno oskrbo, ki jo potrebujejo predvsem osebe stare 80 in več let. 

»Delež te starostne skupine naj bi se v naslednjih treh desetletjih več kot podvojil – s pet odstotkov v letu 2020 na 11 odstotkov v letu 2050. Po projekcijah Evropske komisije se bodo v tem obdobju izdatki za dolgotrajno oskrbo tako povišali z 1,0 na 1,7 odstotka. V absolutnem izrazu pa so mnogo večji izdatki za zdravstvo, ki naj bi se v istem obdobju povišali s 5,8 na 6,8 odstotka,« še opozarja ekonomist iz Tešanovcev. 

Zakaj demografski sklad ni dovolj

Za oblikovanje demografskega sklada, okoli katerega v teh dneh teče vroča politična debata, opozicija pa napoveduje celo posvetovalni referendum, Sambt meni, da gre za zamujeno priložnost. 

»Priložnost za oblikovanje demografskega sklada je bila na primer v začetku 1990 ih ob privatizaciji. Vendar se je takrat odločilo, da se premoženje razdeli v obliki privatizacijskih certifikatov in pa stanovanj, ki so bila prodana po zelo nizki ceni. Tako je sedaj ključen problem, da nimamo od kje vzeti velikega obsega sredstev oziroma naložb, iz katerih bi financirali vedno večja izplačila za pokojnine. Donosi od obstoječih državnih kapitalskih naložb se sedaj stekajo v proračun, iz katerega se financira primanjkljaj pokojninske blagajne. S prenosom teh naložb na demografski sklad bi bil sicer primanjkljaj pokojninske blagajne manjši, vendar pa na drugi strani ta vir več ne bi bil na voljo proračunu. Bistvenega dodatnega vira financiranja v tem prenosu ne vidim. V vsakem primeru pa je to daleč premalo za red velikosti demografskih pritiskov na javnofinančno vzdržnost, ki se obetajo.«

Preberite še

Komentarji

Aha,

Pametni pa šolani lidge , samo tak dale , že vidimo luč na koncu predora.

Cvas

Po domače povejdano: delaj dokič te ne pobere

56..

In to bi lahko srednjesolca tehnika vprasala.

Tauvaj

Če se pa prinas samo “strokovnjake” uboga :))

Lulu

Nej uboga... prinas mores biti “strokovnjak” ci sces ka de te sto upostevo... “solani strokovnjak”

Goričanec 2

Še dva kedna po smrte mo mogle delate, če do takšne pametnjakoviči šaofale! Tao je iste strokovnjak kaok ove za covid. 😥😢

Gost5

Najboljše da plačujemo v pokojninsko blagajno, delamo pa do smrti, da potem nič ni potrebno dati ven, bo več ostalo za pokrasti. Kako vam bo delal nek delavec na fizičnem delu do 70 ali celo več, če pa komaj do 60 zdrži, potem ali je invalid ali pa ga brcnejo na zavod ker ga več ne rabijo. Enako velja za psihično zahtevne poklice z ogromno stresa. V javnem sektorju vam je lahko, dela se bolj malo in na izi, pa kot profesorju ti tako ali tako asistenti vse naredijo. Enako velja za doktorje, oni na safarije pa na izi po ambulantah, medicinske sestre pa naj delajo za njih in to do 70+. Kako bo ena medicinska sestra pri takih letih lahko delala z nepokretnimi bolniki če pa že sama spada med njih?

Ja, sigurno bo rešitev priseljevalje, kdo vas je pa v glavo brcnil? Slovencov nas je zadosti, enako velja za druge države, prebivalstvo je potrebno zmanjšati ker naš planet ne zdrži tako velike populacije in to se bo po naravni poti tudi zgodilo kar je pravilno. Ko bo manj prebivalcev bo potrebno tudi manj proizvajati in bo manjša potrošnja, zato tudi ne rabite toliko delavcev, se bo po naravni poti zadeva iznihala.

Risto Kubura

Strašna ugotovitev, še enega več, ki nikoli ni delal v realnem sektorju niti ene samcate ure. Slovenija je prepolna takih.

Nai.va..

Za ta ukrep ne rabis fakultete iz ekonomije. naj dlje delajo, bodo krajse penzije, bodo prej umrli. Cist zelijo unicit delavca. Policist pa pri 50 v penzijo in potem se z lokalno politiko ukvarja ker mu je dolgcajt, drugega pa ne zna.

Vuiop

Kaksen napadalen pogled Marmorja?

Mumu

Mramor je senilen bumbar.
Ampak tej Sambt pa ma kar dobro razmisljanje, me cudi ka san se nej cul za njega

rotschild

Počasi demo vsi šli delati v tujino, tan barem delavca spoštuvlejo, ovi naši akademiki od bluzerov pa de potem lejko delali na mrsto nas. Tou je moja želja, da bojo ovi naši kvazi akademiki, ekonomi delali in vidli ka je to delo ko na konci meseca uaslüjžiš niti tisočaka!

1

Pa naj razloži kak naj tisti keri majo minimalca prišparajo za stare dni. Pa naj rejši socialne prejemke kere prejema 50% preveč lidij pa ukinitev borčevskih penzij pa še in še. Teorija pa stvarnost sta dvej zadevi. Plače so premale, eni ka delajo pa dobijo 750 Euro de rajši šou v penzijo pa dobijvo 581 Euro pa de njemi še več ostalo kak či bi delo.

Moop

Ce ne bi kradli iz pokojninske blagajne za pokrivanje drugih lukenj, bi bilo vec kot dovolj za pokojnine.

Inspekcija

Zenske rojevajo premalo otrok? Kdo pa bo rojeval otroke v taksni drzavi? Hranil bi jih pa kdo? S temi placami? Kapitalizem pocasi propada to je problem... Narod vec noce delati samo zato, da komaj prezivi, nekdo pa bogati na racun dela drugih..

Lepotrr

Nehajte financirat vse te nepotrebne nevladne organizacije NVO in bodo ostali veliki milijoni za pokojnine in spodobno zivljenje upokojencev.

Mimi123

Pazi, kaj govoriš, ti sploh veš, kaj počnejo nvo?
Skrbijo za ogromno, res ogromno stvari, za nas, drzavljane, ker država skrbi za vedno manj stvari. Sem spadajo tudi rdeči križ in karitas, pa sos telefon, humanitarcek,pa organizacije, ki skrbijo za okolje, za živali, rdeči noski, ...vlade pa skrbijo samo za kapital. Tisti, ki skrbijo samo za svojo zadnjo, za njihove starše, ki z mali penzijo komaj preživijo, pa skrbijo nvo, ja ravno tisti se navadno oglašajo.

faruk

....rdeči križ in karitas, pa sos telefon, humanitarcek.....za te veliki DA, samo kaj če je polek njih še na tisoče NVO "jebivetrov", ki trošijo naš denar, ki bi lahko bil tudi za naše penzije. Prečistiti to in postaviti prave kriterije za registracijo, nujno!

4jbggg

Samo Kahla iz Desusa vprasajte, tip vse ve kako se porshe vozi in za 1000 eur nategne upokojenca.

Anton Križnik

Za tako stanje je kriv globalizem (gnili kapitalizem), ki najprej daje sebi, nato nevladnikom in še naprej kradejo iz pokojninske blagajne. 40 let dela je več kot preveč.

realnoo

v avstriji je kapitalizem in so dostojne place in penzije. V SLOVENIJI NI KAPITALIZMA. JE KOPICA BOGATIH IN VECINA KATERI SE PREBIJAMO CEZ LAJF

Ima eurov

Se so rezerve. Ukinite priviligirane kulturniske pokojnine, vse 15 tisoc borcevske pokojnine in podobna sranja za kar noben sploh ni hodil v sluzbo in placeval v sklad. Dajte tistim, ki so dejansko ustvarjali 40 let na delovnem mestu in dvigali BDP.

Gost56435

Na svejti je še 23.000 borcov iz 2.sv.vojne, v sloveniji jih je registrejranih 42.000

slvkos

vsak naj dela 40 let pa bo vse vredu

Dseuio

Podarek je na DELA, nej se preserava z dojenjem psa in trganjem slovenske zastave.

Frfrfrc

Še eden bluzič keri be samo lapo prigno se pa nebi prokleti bio manjak

balounar

Nekdaj so pravili ka so Prekmurci čedni lidje, zdaj je pa kontra. Butlin je butlin, zakoj bi pa te v pokojninsko blagajno plačuvao če nebom nucao?

Đingis

Prezahteven članek za bralce sobotainfo, kerin je domet dnevna kronika pa traktorist na avtocesti. Se vidi, da folk niti ne ve, kak deluje nas pokojninski sistem (pay as you go), niti se ne zaveda, da se bo zaradi dejstev, ki jih navaja Sambt, sesul.

Odlicen sicer, Sambt je pa tudi eden nasih najvidnejsih strokovnjakov tega podrocja, pa se Prekmurec. Seveda je treba po sobotasinfovsko pljuvati po njemi. Ce nemo bole produktivni ali duze delali, de pac trbelo vekse davke ali si nove zmisliti, skratka negi de se zelo (z enga zep v drugoga), ka de se ohranjo sistem pri zivljenji. Tak simpl je to.

čarni vrag

Naj si gospod Sambt prebere knjigo Great Reset. Tam je lepo opisano kakšen svet nas čaka po korona zaroti.

Đingis

Evo, mogo se je najti en pacient, ka vidi bele misi pa korona zaroto v problemi, keri je prisoten in znami bil ze leta pred pandemijo. Idi tan rajsi sti tej svoje indijske knjige pa razsvetljuj folk na facebooki in youtubi.

čarni vrag

Za to ka ugotovim, ka si ti en brezveznik ne nucam nikšne knjige.

1

Đingis tou ka je un navedo držij samo san zgoraj napijso ka je tou samo delček ka trbej napraviti. V državi ge dobivajo 25 lejt stari borčevsko penzijo pa ge zagotovijo košarkašon 700 ali kelko že dodatka ka so bilij evropski prvaki v takšoj državi nemaš kaj čakati. 1000 stvari poulek toga ka je navedo trbej napraviti, tak ka je nej povedo nika ka mij ne vejmo.

Đingis

To ka ti navajas nema neposredno nobene povezave z vzdrznostjo pokojninskih stebrov, pa tudi takse male anomalije na dugi rok ne igrajo vloge. Kljucna je demografija in toj nemremo vujti. Ali mo drasticno spremenili nas pok. sistem od Bismarckovega do zasebnih varcevalnih racunov, ali pa mo pac duze delali ali bole produktivni. Ce bi se toga vsi zavedali, kak ti pravis, nebi bilo taksih blesavih komentarov, kak so povecini zgoraj. Ampak ok, narod je povecini glupi, to je jasno. Do ploskali zvisanji pokojnin, ciglij to pomeni, ka de se njin negi indri zaradi toga zejlo- absolutna blaginja se jim kvecjemi zmanjsa.

Olosh

Končno en, čeden, komentar! :D To san se tudi včako? :D

Aha,

Te pa nas tij đingis malo razsvetli, zgleda ka si tij galaktična pamet , samo ne opletaj z davno izpetimi floskulami, no.

Đingis

Bravo, vse moje argumente si podrl. Ok, eno tezjo besedo si se nafco, to ti priznan. Sicer je ne uporabljas pravilno, ker ce bi to bile floskule, nebi taksega pogroma dozivljo od plitvoga naroda :)

faruk

Đingis, tebe bodo hitro obsodili in popluvali in te označili za janšista, ker s svojo glavo razmišljaš!
In takih je malo! Sto in prvič napišem, socializem je v glavah Slovencev napravo nepopravljivo škodo, na zelo dugi rok, žal!

Ambam

Ja, najboljše, do smrti, ka tan merješ, ne delavno mestne. Mladi do pa po cestah hodili, pa soc. pomoč vlekli, si pameten.
GROZA, bolj šolani, bolj....

pravicni svet

Zakaj rabi direktor STA z 10 tisoc evri place pokojnino? zakaj rabi predsednik racunskega sodisca z 4-5 tisov evri plus 250 tisoc od FIFE pokojnino? Zakaj rabi dosmrtna direktorica muzeja pokojnino? zakaj rabi voditeljica na rtv z 4 tisoc evri pokojnino? Za vse enaka pokojnina ne glede ali so milijonarji ali na minimalcu. A li se boljse tisti, ki je imel veliko placo sedaj minimalna pokojnina, ostali vsaj x2. In bo velik denarja v blagajni.
Poslance na minimalce, vsaj do takrat dokler jaz ne bom poslanec.

Mimi123

Sama fausija vas je, tisti, ki nekaj zna, si zasluži svojo plačo. Od svoje plače prispeva v državne blagajne bistveno več, kot nekdo, ki ima mali plačo. Ali kaki mislite, da pride denar za plače v zdravstvu, pa za socialne pomoči, pa za penzije? Od tistih z minimalno plačo ne. Eni bi očitno radi, da bi vsi imeli 1000€ plače. Strokovnjaki bodo šli v tujino, kjer bodo res zaslužili, vi pa kar ostanite tu in me zanima, od kod vam bo denar za penzije, plače in vse ostalo. Vse kar je v proračunu, od nekod pride. Drugo pa je, da za plačo ni dovolj, da si zaposlen, moraš tudi nekaj pokazati. Pri pač pokaže kruh, trgovka promet, ki ga je naredila , kustos v muzeju pa razstavo. Poslanci bi morali delati za dobro svojih volilcev, zakaj pa mirno gledamo, da delajo samo za svoj žep, pa še vprašajmo.

butalec

Šteri naši strokovnjaki do šli v tujino?
Strokovnjak Erjavec, strokovnjak Počivalšek, strokovnjak Janša, strokovnjak Židan, strokovnjak Grims, strokovnjak Cerar,..............???

Red John

Kak koli, samo ka mi na Murskon vali nedo pravle: "Do pogreba leži na delovnem mestu."

EMIL S. EKONOMIST V ŠVICI

PO 30 LETIH DELA KOT EKONOMIST V ŠVICI VAM NAPIŠEM RESNICO O SLOVENIJI.
Ta SAMBT bi naj bil neki kvazi ekonomist in še predavatelj ekonomije na fakulteti, in taki pokvarjeni tipi vzgajajo današnjo mladino v Sloveniji in potem se ne sprašujmo zakaj so vsi NAROBE POUČENI. Njegovo mnenje o pokojninski reformi JE POPOLNOMA NAPAČNO učili so ga pač napačno. MOJA TRDITEV JE DA VSAK KI DELA POLNIH 40 LET JE SVOJE ODDELAL in vplačal v blagajno dovolj denarja ne samo za sebe še za enega upokojenca zraven. AMPAK V ŠVICI TA VPLAČAN DENAR POKOJNINSKI SKLADI PAMETNO NALOŽIJO, TAKO DA SE BOGATI, KAJ PA DELATE V SLOVENIJI ? DENAR POKRADETE IZ POKOJNINSKE BLAGAJNE ČISTO NASPROTJE OD ŠVICE.
In tu je moj dragi profesorček Sambt VSA ZNANOST. Tvoja teorija Slovenci delajte dalj časa, da se bo lahko še več pokradlo NE ZDRŽI.

Svichar

Tvoja trditev zal ne drzi realne presoje, niti je nisi podkrepil s stevilkami. Ce si ti ekonomist, sem jaz papez. Se vedno pa tudi ti ne razumes, da ne vplacujemo za svoje penzije, ampak za tiste, ki so v penziji. Ne glede na to, da je svicarski pok. sistem med petimi najboljsimi na svetu, pa imajo iste probleme s t.i. prvim stebrom kot tudi mi. Predlagani ukrepi: zvisanje upokojitvene starosti, novi/visji davki. Kaksno presenecenje. Zabijte si to v svoje kratkovidne betice, demografija bo zamajala sistem, saj bo premalo delovno aktivnih, ki bi financirali nase penzije. Preden pa komentirajte, pa se vsaj o osnovah pok. sistema poducite in preberite o cem Sambt govori.

Mama mia

V Sloveniji je samo en problem,da se na veliko krade in za to nihče ne odgovarja.En ukrade 29 milijonov,pa nič sodstvo in policija stran gleda drugi 10 milijonov spet pristojni nič to je tisto,kar je v Sloveniji problem,kraje korupcije,kriminal pa na koncu se nič ne zgodi.Ta denar pa nekje le manjka.Vi pa tu o staranju prebivalstva,majhni nataliteti,po eni strani pa zakaj bi pa naj imeli otroke v tej lopovski državi,da bojo delali za te proklete lopove.

100-100

Ščista ekonomistično premišlavanje, več delati, menje plačati, podakšuvati delovno dobo , na kratko skoriščati. Pozabla pa, vraga pozabla , boli ga briga, na sledeče, ka mo püstili zanamcon. Vničeno naravo, vodou na kaplice, redki zrak, viruse. Poštuvani profesor, tej časi so mimo, de trbelo malo načik premišlavati, zmenšati produktivnost, zmenšati rodnost, ešče posebi žutij pa čarnij. Delati na ton da se uvede socijalna ekonomija, pa nej zdaj misliti ka trbe s ten podperati delomrzneše, daleč od toga, fizičnin delavcon trbe plače zdigniti, ostale pa obdavčiti , mislin na tiste z miljonskimi prejemki. Mladin pa trbe čin prle dati delo, nej samo šole, nafčiti jih delati, ob deli pa tiste pridne šolati. Gnešni den pa se šolajo do neskončnosti.

Gost56435

Še eden iz ekonomske fakultete s svojin sp-jon keromi ajpes nema dostopa ka be njin lejko pod prste pogledno. Če se v ljubljani te tan ljubljančanon modrüj nas pa püste na mere

miloš

Te je rejsan nej kak bi mogel biti .Najboljše da se dela do 80 desetega leta starosti te pa takoj v grob .In to kar on predlaga je rešitev .Ste res vred z njim znoreli

1

Emil iz Švice je dobro napijso. Tak en poenistavljeni izracun predstavin. Ci nikak plačuje povprečno 250 Evro saksi mejsec v blagajno se v 40 letih naberej 120000 Euro tou je brez obresti brez vsega. Se pravi ka bi 20 lejt lejko žijvo s tejmi pejnezami či bi saksi mejsec zdigno 500 Euro. Tou je tak na pamet, či bi šparo sakši mejsec 40 lejt na banki isto bi meu sigurno dupliški znesek tak ka se vijdi ge smo. Povprecno življenje penzionista je okouli 20 lejt eni pač 40 lejt eni pa 1 mejsec tak je. Kelko jih pa penzijo ne dočaka pa so plačevali dosta lejt.

Cezar

definicija ekonomije je legalen način kako ukrasti delovnim in dati bogatim .... ta dečko nima pojma, če pa ga vidim še v družbi Mramorja ( dokazano goljufa ) si lahko samo potrdim kar sem napisal na začetku .... politika ima take ljudi rada ker uzakonjajo krajo ... žalostno da se poveličuje take osebke

Gost 13

Delavec je z minimalno plačo predragi ,če majo leto nazaj 10 miljonov dobička bi radi drugo leto 15 storilnost povečati delavce na minimalci meti dale to je vaša demokracija po lopovsko

vbvfb

g. Đauži. Tisti šteri delajo za trakon ali druga fizična dela. Tistin je že 30 let preveč. Pa brez njih nebi meli na mizi kruja, pa mleka, doma v dnevni sobi bi meli smeti, pa nebi mogli meti marmornih tlakovcov, pa lepe fasade pa najbokše streje, pa najlepšoga pa najbokšoga avtoja, pa kravate na lepi obleki pa telefona, pa stolca kama bi se v pisarni seli pa srat papera ka bi se zbrisali kda takše serete. Ka pa če sliko obrnemo? Se pravi, vi ka sedite v pisarni, ste nezgarani, vi bi poskusno delali 10 let več. Pa bi vidli, kak bi se obneslo...

Skodaguca

Heh. Ali samo prekmurci ne razmijo, ka placulejo penzijo drugim, kda delajo in nej sebi za vnaprej, in ka de pac problem, kda de vec lidij v penziji, kak tistih, ka do delali?

Resno1245

Ce mo delali do 70 leta, naj drzava malo pomore. Dodatna 2 tedna dopusta nad 60 letom, se kaksne ugodnosti. Pri 40 man krijz hin od dela. Stari nemre delati kak mladi. Gucin za fizicno delo. Ovi pisarniski lejko delajo do 90 leta. So fajn ohranjeni.

rotschild

Delavci nimajo več motivacije za delo, saj so ugotovili da političari dovoljujejo razmerja 1 proti 2000,
Delavec zasluži niti tisoč evrov nej, eni pa majo plače prek desettisoč evrov, to je sramota in nej korektno do delavcov, te pa se še eni čudijo ka večina Slovencov dela v tujini... Mrš!

[email protected]

Naj ide na normo delat 40 let in več....za minimalno plačo naj pove kolko lahko prišparaš

.

Rešitev je ne krasti.

smrkci

Ta pozna samo kako ljudi treba goljufati,glede penzije pa tako ko je človek star 60 let v penzijo ne glede koliko ima delavne dobe mlade pa takoj zaposliti na njihovo delo in to velja za vse.

butalec

Smrkci, malo morgen!
Kakši 60 let starosti, gnesden, da "deca" komaj pri 40 lejtaj idejo delat, teča pa mamin hladilnik pa socialka!!
Vsakši naj 40 let ODDELA, pa te naj ide v penzijo.

Kapitalist

Resitev je se ena. Ukiniti drzavne penzije, naj si saki sam spara, kelko si lejko. Jebesh te solidarnostni sistem, keroga kak vidin, itak 99% komentatorov ne steka. Narod resno misli, ka se kradne njihova penzija :))) ajej, vasi prispevki idejo za penzijo vasih mamic pa atijov, pa se toga je premalo in more drzavni proracun cuj dati z nabranim davcnim izplenom.

Nouvi Pištek

Točno tako. Podpis!

1+1=2

Đouže ti se nesposoben *žaljiva vsebina je bila odstranjena*!

PRAVA ISTINA

Samo en problem je v javnom sektorju skoraj nišče nima 40 let delovne dobe.

Maska19

Jes bi tüde lejko v pisarne lüft bremzau do 80-toga leta, naj ide na gradbišče za teden dnij, znan de fertik.

čarni vrag

Takšne akademike kak mi nema nihče. Tak je Dr. Mramor na EF pred leti uvedo dodatek za pripravljenost. Še bole so se znajšli naši doktori. Medtem ka smo mi bili zapreti pod Janša-Hojs ukrepe in policijsko uro so doktorje vdrli v zdravstveno blagajno in si delili mogoče in nemogoče. Ogromne plače so dobivali, čeprav jih je večina delala malo, ker so bili pregledi in operacije odpovedani. Pa to nemreš vorvati. Najbole humani poklic je v Sloveniji spadno v blato. Nismo imeli samo epidemijo Covid19, ampak tudi rop zdravstvene blagajne. Tako so si zdravniki delili visoke dodatke za malo dela, bolniki pa so umirali v čakalnih vrstah. Tako je moj prijatelj, ki je imel predlani infarkt, že drugič dobil prijazno pismo, da se pregled prestavlja v megleno prihodnost. Mogoče do takrat, ko bo zmanjkalo denarja za korona dodatke. Upam, da za mojega prijatelja to ne bo prepozno. Mi mo pa ka mo pokrivali vse te dodatke delali do 90 leta. Seveda de večina prlre fertig. Preštite si na Necenzurirano. com. Samo pozor, lejko vas zadene kap.

Mimi123

Zakaj pa misliš, se v vseh bolnicah nastavlja "naše"?

Aha,

Pa daj samo ne omenjaj necenzurirano.com, si pa rejsan najšo kredibilen medij , ha, ha Cirer pa drušćina , vej pa ne motaj , farme trolov.

čarni vrag

Ti si eno navadno budalo. To so uradni podatki, kere so dobili po Zakonu o dostopu do javnih podatkov.

Sam doma

Ti lehko ka te drugi placuvlejo. Mij eni ka delamo fizično pa psihično pa bi se radi malo Studi sprostili na stara leta. Kmet eden na sahovnici

GitaBR

Pa kdo se v 40 letih ni nadelal? TA VOZI KRE RUDA in se mu je treba zahvaliti in ga takoj odposlati domov, ne v penzijo, če noče. Verjetno, da izračuni ekonomistov držijo, da bo problem vzdržnosti pokojninske blagajne.
Samo treba upoštevati še druge vidike. Stari delavec se pač ne more primerjati z mladim.
Pa saj veste, KA Z LETI POMET V RIT IDE.

Primož Ferko

Hmmm...
Te je bole humana opcija delati do 50 leta
starosti. Delavnik 25 ur, dostojna plača in dopusta 40 dni.
Penzija pa od 50 leta pa do dopolnjenoga 60 leta.
Te pa injekcija ali pa tableta. Pač po želji.
Pa si pod črto lepše živo... "brez odrekanj in časa zase ter družino..."
Lp

Fonzekk

To je rešitev za SPIZ. Čim dalj delaj in vplačuj za pokojnino, da jo boš užival čim manj časa.

Gost 13

Delavec je z minimalno plačo predragi ,če majo leto nazaj 10 miljonov dobička bi radi drugo leto 15 storilnost povečati delavce na minimalci meti dale to je vaša demokracija po lopovsko

Bogmojdragi

Ka zaboga majo demokracija, minimalna placa pa dobicki veze z demografskimi pritiski na pokojninski sistem? Pa dajte prosim nej klikati komentiraj, ce nevejte kak pa skoj se financerajo penzije in o kon se ide. Pa to nemres vrvati, pa te folk de te na referendum pa na volitve sao.

revival

Lejko njemi blebetati, dokeč ga en, ka 40 lejt v proizvodnji dela napol invaliden, ne spistij skous rokej.... *žaljiva vsebina je bila odstranjena* bedasti... Rešijtev je v ton, ka pol socialašof, mladi pa zdravi nika stira delat, nej pa ka mo 60 lejt stari odli delat, 20 letniki pa meglarijo po soboški ulicaj!!!!!!!

M1

Mnenje ob trenutnem stanju v kapitalizmu na podlagi vseh simulacij o starostni strukturi, rojstvu otrok, življenjski dobi, it.... za 20 let ko bo drugo obdobje bomo spet mogoče pri 60-tih ali prej šli v penzion....leta 1994 si tudi šivilja ali trgovka ali mehanik ni predstavljal da bi delal do smrti oz. do 65 ali 67 leta...stvari se spreminjajo in težko je gled ena napredek povedati kaj dejansko bo in kako bo to je samo obdobje za "berbo" ala zavarovalnic Merkur, Smiljan Mori, itd..... nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha...trenutno stanje na svetu je naslednje bogati se bogatijo do onemoglosti ostala raja pa hira in vleče zadnje konce za preživetje....ampak tudi to obdobje se bo končalo....kot v zgodovine vse do sedaj...raje pojdite na sprehod, povejte ženi da jo ljubite in z otroci zaigrajte en človek ne jezi se...karikiram....in nato poslušajte vse te napovedi.......................................................

Silvo Hozjan

Pa že zdaj z takšnim tempom dela je pri 40letih polovica invalidov
Naj on zmanjšuje plače pa kraje v parlamenti
To je pravi idijot kak Janša

balounar

marija marija ja s Tešanovcev je doma te pametnjakovič. Komentari so nepotrebni.

messse

To je pravi idijot kot Fajonka in Ludamila skupaj.

EMIL S. EKONOMIST V ŠVICI

PO 30 LETIH DELA KOT EKONOMIST V ŠVICI VAM NAPIŠEM RESNICO O SLOVENIJI.
Moram se še enkrat oglasiti vidim, da v Sloveniji še zmeraj živi vpliv socializma in komunizma. to da bi posameznik plačeval v pokojninsko blagajno NE ZA SEBE AMPAK ZA TRENUTNE UPOKOJENCE JE ČISTI NATEG IN SLOVENSKA POGRUNTAVŠČINA. To od tistega časa ko je država vzela - ukradla, pred mnogimi leti za eno celo generacijo vplačil ki so bila v pokojninski blagajni saj to je javno znano, kdor ne verjame naj preveri. SEVEDA VAM TO SLOVENSKI EKONOMISTI NE SMEJO POVEDATI. Kar se pa tiče izračuna za vsakega posameznika koliko je vplačal ko je delal je izračun popolnoma enostaven V GLAVNEM NA KRATKO, GLAVNICA VPLAČANA MED 40 LETNIM DELOM TI V CELOTI OSTANE, ŽIVIŠ SAMO IZ OBRESTI NA RAČUN GLAVNICE IN TO MESEČNO MED 800 DO 1200 EUR edini riziku tu je da to v slovenskih bankah ni dobro imeti shranjeno, sami veste zakaj. UPAM DA ZDAJ RAZUMETE KAKO VELIKA LOPOVŠČINA JE V SLOVENIJI POKOJNINSKA BLAGAJNA.

Svichar

Si tij cejli ekonomist, o boze. Pay as you go prvi steber pokojninskoga sistema je tudi v svici, pa vecini drzav z elementi bismarckovega modela. Pokojninska blagajna je oksimoron, sproti ide mesecno, ampak tudi premalo je, zato pa se krpa iz drzavnoga proracuna. Pa ge se najdete taksni? Ti si Svice nej od bluzik vido, ka pa se kakse knjige o osnovaj ekonomije :)))

Emil S. économiste Suisse

Svichar ti se mi pa resno smiliš ubogi slovenček ti se tolaži in žali da ti bo lažje meni v Švici nič ne manjka. Naprej pa nemški: Svichar, Sie tun mir wirklich leid, armer Slowene, Sie sind getröstet und es tut mir leid, dass es für Sie einfacher wird. Ich vermisse nichts in der Schweiz. Ali pa francoski: Svichar, je suis vraiment désolé pour vous, pauvre Slovène, vous êtes réconforté et désolé que ce soit plus facile pour vous, je ne manque de rien en Suisse.

Torej

Kakšen butel je tau... Facepalm.

penzioner

mater je pameten tej tešanovčar, naj on ide delat v Agromerkur za tekoči trak ali na avtoceste, ko asfaltirajo in ne bo nekaj kvasil norosti ...... ja delati do smrti in tako dolgo tudi vlagati v pokojninsko blagajno.

Ghost

Vsaka čast, izumo je luknjo v teglinu, ka če bi sebi znižal plačo.

lendavčan 1

To je zelo ganje veliko laganje naj za polno delovno dobo je neto pokojnina 1000 eurov vsem enaka in vse ki imajo pogoje prekiniti delo,tudi tričetrt prestarih politikov iz parlamenta kateri zelo obremenjujejo pokojninsko blagajno.

Drzavotvornost

Ekonomija ne pozna custev. Ena izmed bozjih zapovedi ekonomistov. Nema zasenke glave obrite.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi