Kaj o rabi madžarščine na jutrišnji osrednji proslavi združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pravijo režiser in avtor proslave Primož Ekart, poslanec Jožef Horvat, predsednik državnega zbora Dejan Židan in Marjan Farič?
Pred jutrišnjo obeležitvijo praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v Beltincih je domačine razburila informacija, da bo eden izmed recitalov izveden tudi v madžarščini. Iz publike so napovedani žvižgi, saj so pred stotimi leti prekmurski Slovenci rekli odločen ne madžarizaciji, nenazadnje pa tudi madžarska manjšina v Sloveniji na ta dogodek gleda z bolečino in ga ne tretira kot praznik.
Predstaviti Prekmurje tako kot je
Režiser in avtor proslave Primož Ekart je v Beltincih že dva dni, kjer potekajo zadnje vaje pred jutrišnjo osrednjo proslavo. Večina nastopajočih prihaja iz Prekmurja ali so sicer z regijo povezani. »Predstaviti želimo vse to kar Prekmurje v današnjem času je in vse kar je Prekmurje naredilo tako kot je,« pripoveduje Ekart, ki ga širša slovenska javnost pozna kot igralca v televizijski seriji TV Dober dan, kjer je igral Sama.
V duhu Prekmurja bo interpretirana tudi pesem madžarskega avtorja Aleksandra Valyja in to v madžarščini, čeprav so prekmurske Slovence pred sto leti budili in dvigali s slovensko besedo.
»Marsikdo bo to razumel kot provokacijo. Torej umeščenost nekega madžarskega teksta ali pesmi v to proslavo,« meni Marjan Farič iz Prekmurskega društva General Maister Murska Sobota.
Za Horvata raba madžarščine presenečenje
Poslanca Jožefa Horvata, ki je bil pred štirinajstimi leti tudi predlagatelj praznika, raba madžarščine na državni proslavi preseneča.
»Ta informacije me je danes izjemno presenetila. Ne želim se vtikati v delo režiserja, ki mu je bila zaupana ta naloga. Jaz ta praznik razumem kot združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Takratni narodni buditelj Jožef Klekl je pred 100 leti v Beltinci med drugim povedal 'Deca ste lüblene slovenske matere',« poudarja Horvat.
»Mi ne praznujemo Prekmurja kot takega, mi praznujemo združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, zato mislim, da bi ta proslava morala biti izključno v slovenščini,« pravi dolgoletni poslanec.
»Žal je v Prekmurju še vedno nekaj Prekmurcev, ki bi si želeli razvoj zgodovinskih dogodkov nekoliko drugačen. Da bi ta del ozemlja na Pariški mirovni konferenci bil dodeljen Madžarski. Ampak tisti, ki si to želi, ta si žal želi tudi to, da bi ta del pomemben del Slovenije bil 45 let pod jarmom Sovjetske zveze. Vemo, da je bila Madžarska na vzhodnem delu železne zavese,« dodaja Horvat.
Madžarskega narodnostnega poslanca na proslavi ne bo
Na praznik združitve prekmurskih Slovencev predstavniki madžarske narodne skupnosti gledajo z bolečino, tudi na letošnji proslavi v Beltincih madžarskega narodnostnega poslanca ne bo. Tudi zato je izbira madžarščine za mnoge presenetljiva.
»Madžari so eden od narodov, ki so na teh prostorih živeli. Prekmurci so ravno zaradi svoje tolerance in multikulturnosti uspeli obstati. Ne vidim razloga, da bi katerega izmed narodov izključevali,« pojasnjuje režiser proslave.
Prekmurje tudi Romi, Hrvati, Srbi …
Prvi med poslanci Dejan Židan na vprašanje o madžarščini na državni proslavi odgovarja. »Kakor si mi želimo, da se slovenščina čim bolj pogosto uporablja tudi v Porabju in tam kjer je to možno, je to če kdo spregovori tudi v madžarščini samo znak naše odprtosti.«
Na vprašanje, da ob Madžarih v Prekmurju živijo tudi Srbi in Hrvati, odgovarja: »Ja pa živijo tudi Romi in še marsikdo. Prekmurje je značilno po tem, da je versko, etnično, kakor tudi narodnostno različno, čeprav smo večinski narod Slovenci. Zato imamo dolžnost, da to trpnost in strpnost gojimo naprej.«
Del prekmurske javnosti vendarle meni drugače, zato so ob madžarskem recitalu jutri napovedani žvižgi. Na to naj bi bili že opozorjeni tudi nastopajoči.
