Prekmurje obeležuje 100 let priključitve matični domovini. Kakšno je Prekmurje in zakaj ga večina države še vedno ne pozna? Ob prazniku so nekateri žalostni. Zakaj?
»Prekmurcof nišče ne razme, so nerazvite in bauge za hrbton.« To so le nekateri stereotipi o Prekmurcih. Čeprav je Prekmurje del matične domovine že sto let, še vedno velja za najmanj znan del Slovenije.
Prekmurje je najbolj multikulturni del Slovenije, kjer so se v zgodovini z večinsko slovensko kulturo prepletali vplivi Madžarske, Hrvaške in Avstrije, pokrajino pa so v svoji pestrosti zaznamovali pripadniki različnih ver, kot so katoliki, protestanti, baptisti, Judi, in tudi etnične skupine Romov. Ne gre le za najbolj multikulturni del države, ampak tudi za del, kjer prebivalstvo različnih narodnosti in ver že stoletja živi v sožitju. Medverske poroke so v Prekmurju že stoletja nekaj povsem običajnega. Slovenski prebivalci Prekmurja so bili skozi tisočletno zgodovino pod močnim vplivom madžarizacije, a je kljub temu velika večina prebivalstva ohranila prekmurski jezik in slovensko narodno identiteto.
Začetek posebne zgodovine
Priključitev Prekmurja matični domovini je velik praznik za prekmurske Slovence, ob 100-letnici pa je potrebno spomniti na Slovence v Porabju, ki so ostali zunaj matične domovine.
»Za nas je to žalostni datum, za Prekmurce pa velik praznik. Zgodovina je po mirovni pogodbi pač taka. To je pripeljalo do tega, da je osem slovenskih vasi ostalo na Madžarskem. Za nas se je takrat začela ena posebna zgodovina, ki je pritegnila marsikaj zraven,« razmišlja predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovač.
Uradne številke pravijo, da danes na Madžarskem živi 3.000 pripadnikov slovenske narodnosti. Kovačeva dodaja, da je po neuradni oceni številka višja, in sicer več kot pet tisoč. »Poleg tega ima skorajda vsaka družina v Monoštru slovenske korenine, a se ne izrekajo več za Slovence. Vzrok tega je tudi ta, da se pri zadnjem štetju prebivalstva ni bilo nujno izrekati po narodnosti,« pravi Kovačeva.
Mladi Porabci sodelujejo z Goričanci
Slovenska skupnost, ki je ostala odrezana od matične domovine, je po njenih besedah aktivna in živa. Po zaslugi odprtih meja imajo veliko boljše stike z matično domovino kot prej. »Mladi se povezujejo z mladimi na Goričkem predvsem pri športnih in kulturnih dogodkih. Stiki so zelo aktivni, mi pa moramo delati na tem, da povezovanje postane še bogatejše in raznovrstnejše.«
-
Kultura | 44 komentarjevTo je program osrednje proslave ob stoletnici združitve
»To ni naš praznik«
Razmejitev takratne Ogrske in Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pa ni pustila le Slovencev na Madžarskem, temveč tudi Madžare na Slovenskem.
»Jaz osebno menim, da je priključitev Prekmurja matični domovini napačno imenovati proslava. Temu ne bi rekel proslava, ampak le spomin na ta dogodek. Ne bi mi bilo všeč, da bi bila madžarska manjšina prisiljena, da ta datum proslavlja. To ni naš praznik,« grenkobo priključitve, ki je sicer razveselila večinsko slovensko ljudstvo, kljub temu pa na nasprotni strani meje pustila okoli 6.000 pripadnikov madžarskega naroda, komentira direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Mihael Šooš.
Multikulturnost je bogastvo Prekmurja
»Za Prekmurce oziroma Slovence je to brez dvoma praznik. Madžarska manjšina dogodkov izpred 100 let ne pogreva. Smo del Slovenije, živimo tu, želimo pa ohranjati našo identiteto,« poudarja Šooš. »Prepričan sem, da je multikulturnost bogastvo Prekmurja. Sprejemamo en drugega, delamo v sožitju. Ne sodelujemo le s Slovenci, ampak tudi s hrvaško in srbsko skupnostjo, ki jo imamo v Lendavi. Vsi se združujemo, težav ni,« dodaja.
V zadnjih letih se zaradi izdatnega financiranja madžarske manjšine v Sloveniji s strani madžarske oblasti pojavljajo očitki o domnevni madžarizaciji Prekmurja. Razburjajo tudi zemljevidi v pisarnah Viktorja Orbana velike Madžarske. A v Prekmurju s strani pripadnikov madžarske narodnosti ni teženj po vrnitvi pod madžarsko oblast.
»Ne pojavlja se noben pomislek, da bi se priključili Madžarski. Vedno smo živeli tu, vseeno kje je meja. Tu bomo živeli še naprej in to v sožitju z vsemi različnimi narodi, verami, ki živimo tu na kupu. Tudi pred sto leti in še prej smo živeli v sožitju,« še pravi Šooš, ki ne želi ugibati ali bi bilo za madžarsko skupnost bolje, če bi pred sto leti ostali pod madžarsko oblastjo ali pa jim je bolje zdaj, ko imajo status manjšine v Sloveniji.
Gospodarstvo v vzponu
Čeprav je v Prekmurju odstotek brezposelnosti najvišji, je pokrajina dom številnih močnih podjetij. Prekmurje je v zadnjih letih zaslovelo predvsem z rastlinjaki. Od orhidej do paradižnika, ki postaja vse večja zgodba o uspehu. Toda v Prekmurju se ne živi le od kmetijstva. To dokazuje tudi družba Roto s sedežem v Murski Soboti. Podjetje proizvaja izdelke iz plastičnih mas in v šestih tovarnah v štirih državah zaposluje 450 ljudi. Direktor podjetja Roto Štefan Pavlinjek pravi, da je Prekmurje v času, ko ga je avtocesta povezala s preostalim delom Slovenije, postalo zelo ugodno za razvoj gospodarstva.
»V Prekmurju imamo dve vrsti gospodarstva, tisto, ki je odvisno od rodovitne zemlje, in tisto, ki je odvisno od pridnih in inovativnih rok zaposlenih,« pravi Pavlinjek. Vendar pa je po njegovem mnenju še vedno veliko potenciala za razvoj gospodarstva, prav tako je veliko industrijskih con, ki so neizkoriščene.
»Treba je izkoristiti inovativnost Prekmurcev, saj se znajdemo povsod in seveda poštenost ter ponos na svoje delo.« Če se številni Prekmurci vozijo na delo k našim severnim sosedom pa Hrvati in Madžari iz obmejnih vasi priložnost za boljši zaslužek iščejo v Prekmurju. »Mi imamo zaposlenih veliko Hrvatov pa tudi nekaj Madžarov. To je ista kultura, samo meja nas loči.«
Prekmurci drzni in pogumni
Dokaz, da so Prekmurci drzni in pogumni je tudi mladi prevzemnik kmetije v Bodoncih na Goričkem Goran Šukar. »Ni lahko, si pa sam svoj šef, kar pomeni, da bolj si priden, več imaš,« o novih izzivih pravi Šukar, ki mu pri delu na kmetiji poleg mame pomaga tudi partnerka Danijela.
Na kmetiji, ki jo je prevzel od svoje mame, je letos odprl novo sirarno z manjšo trgovino, kjer prodajajo svoje izdelke. »Iščem tržne niše, jogurti in siri so ena izmed njih, tu se ne mislim ustaviti.« Iz domačega mleka izdelujejo navadni jogurt in pet različnih okusov sadnega jogurta. Na kmetiji pa ponujajo tudi mleko, polnomastno skuto in tri različne vrste sira za žar.
Šukar pravi, da so priložnosti za kmetijstvo v Prekmurju dobre, vendar je potrebno predvsem povezovanje manjših kmetij, saj bodo le tako lahko preživeli na trgu. Trenutni položaj na trgu je kmete pripeljala do tega, da morajo razmišljati izven okvirjev, je prepričan Šukar. »Moramo se obnašati tržno, država ne bo naredila nič namesto nas. Verjamem, da se pridno delo, slej, ko prej obrestuje.«
Turizem niso samo terme
Prekmurja pa ne občudujejo le tisti, ki tam živijo, ampak tudi številni turisti. Po podatkih Pomurske turistične zveze (PTZ) namreč v Prekmurju v zadnjih letih beležijo stalno rast nočitev. Predsednik PTZ Uroš Kamenšek vedno večji obisk turistov v Prekmurju pripisuje tudi geografski legi in dostopnosti.
Čeprav je Prekmurje zagotovo najbolj znano po termalnem turizmu, pa ponuja še mnogo več. Veliko je verskega turizma, v Prekmurju je nekaj najlepših cerkva v Sloveniji, tak primer so recimo romanska Rotunda v Selu, Plečnikova cerkev v Bogojini ter cerkvi v Beltincih in Odrancih. Veliko turistov pride tudi zaradi odličnih kolesarskih in pohodniških poti in seveda odlične kulinarike. Turiste v Prekmurje privabljajo tudi gradovi, ki skrivajo bogato zgodovino. Najbolj znan je zagotovo grad Grad na Goričkem, potem so tu še lendavski grad pa grad v Rakičanu in Murski Soboti.
Čeprav največ nočitev v Prekmurju ustvarijo termalni kompleksi pa je vedno več povpraševanja po butičnem turizmu, pojasnjuje Kamenšek.
»Veseli me, da se razvijajo butične zgodbe Prekmurja, vlaga se v razvoj 5-zvezdičnih doživetij, vedno več je aktivnih obiskovalcev - kolesarjev in pohodnikov, ki raziskujejo regijo in njene posebnosti in znamenitosti, raste tudi povpraševanje po pristnih avtentičnih gastronomskih doživetjih.«
Razvija se butični turizem
Potencial butičnega turizma v Prekmurju so prepoznali tudi Casarjevi iz Kruplivnika na Goričkem, ki so med gozdovi in vinogradi v sto let stari prekmurski domačiji uredili unikatno opremljene apartmaje Džaboka, Gruška in Črešnja. Največ imajo domačih turistov, predvsem iz osrednje Slovenije in Primorske, ki k njim prihajajo predvsem zaradi miru in sobivanja z naravo.
»Prednost butičnega turizma je pristen odnos z gostom, z vsakim se lahko pogovorimo, mu svetujemo, pomagamo,« pravi Edita Casar, apartmaji Džaboka in Gruška. Casarjeva dodaja, da je bližina Avstrije, Madžarske in Hrvaške prednost Prekmurja, saj se njihovi gostje radi odpravijo na izlete čez mejo. Sicer pa si želi, da bi bilo v Prekmurju več ponudnikov butičnih storitev, saj opaža, da je povpraševanje večje od ponudbe.
S priključitvijo prekmurskih Slovencev k matičnemu narodu je bilo let 1919 okoli 70.000 Slovencev po tisočletni ločenosti znova združeno s svojimi rojaki. Slovenija je s tem pridobila na svoji pestrosti, tako kulturni in jezikovni, kot geografski in kulinarični. In morda je čas, da na Prekmurje iz prestolnice države ne bi več gledali kot na deželo nekje »bauge za hrbton«.
Kje vidite Prekmurje čez 100 let?
»Želela bi si, da je Prekmurje ena izmed najbolj razvitih pokrajin v Sloveniji. Ker mejimo na Prekmurje, bi to prineslo napredek tudi nam. Prekmurje je center štirih regij – Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Le 50 kilometrov od Murske Sobote dosežete mesta v vseh teh državah. Kje naj bi bil center, če ne drugje kot v tej okolici? Če se bo zgodilo to, bo to prispevalo k razvoju Porabja, ki je geografsko del Goričkega.« - predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovač.
»Prekmurje bo čez sto let tudi tako barvito kot zdaj iz vidika narodnosti. To pomeni, da bomo v sožitju živeli Slovenci, Madžari, Romi, Hrvati in drugi narodi.« - direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Mihael Šooš.
»Upam, da se bo Prekmurje razvijalo še naprej, a ohranilo svojo pristnost.« - predsednik Pomurske turistične zveze Uroš Klemenšek.
»Zelo daleč. Prav zaradi naše iznajdljivosti in veliko uspešnih podjetij, ki so na globalnem trgu. Ne smemo pa pozabiti na kmetijstvo, ki je obetavna panoga.« - direktor podjetja Roto Štefan Pavlinjek.
»Prekmurje bo obstalo. Zagotovo pa bo nekdo obdeloval to prekmursko zemljo. Upam da bodo to moji otroci.« - kmetovalec Goran Šukar.
Anja Vučkič in Jaka Maučec
Članek je nastal v sodelovanju z uredništvom Dela.
