V poslanici ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev je predsednik Državnega zbora Dejan Židan izpostavil priložnosti Prekmurja za prihodnji razvoj. »Vsak od nas je lahko ponosen, da je Prekmurka in Prekmurec,« je zapisal.
Predsednik Državnega zbora Dejan Židan je v poslanici spomnil na zgodovinske dogodke po prvi svetovni vojni, ki so pripeljali do združitve prekmurskih Slovencev in izpostavil najzaslužnejše ljudi za ta dogodek.
Letos obeležujemo 100 let od zgodovinskih trenutkov po prvi svetovni vojni, ko so se po padcu cesarstev in imperijev okoli evropskih narodov zarisovale nove meje. Slovenci v Prekmurju, ki je bilo pred tem približno 825 let del Madžarske kraljevine, so v tem obdobju ohranili kulturno samobitnost, identiteto, tradicijo in jezik ter začutili zgodovinsko priložnost za priključitev matični domovini.
Uspelo jim je. In to kljub velikim interesom svetovnih velesil, ki so na Pariški mirovni konferenci določale potek novih meja Evrope. Prekmurja sprva niso dodelili takratni Kraljevini SHS. Ob 100. obletnici priključitve Prekmurja k matičnemu narodu se je zato potrebno spomniti vseh tistih, ki so opravili zgodovinski napor in v Parizu, pa tudi v Ljubljani, s svojim predanim raziskovalnim, aktivističnim, diplomatskim in kulturnim delom prepričali velesile, da Prekmurje pripada slovenskemu narodu. Izvedenec za Prekmurje pri mirovni konferenci v Parizu, ki je v času konference izdal tri študije o Prekmurju dr. Matija Slavič, je eden najzaslužnejših, zato je bil podan tudi predlog, da se prenovljena dvorana v Državnem zboru poimenuje prav po njem. Ne smemo pozabiti dr. Jožefa Klekla, Ivana Jeriča in druge buditelje, ki so v tistem obdobju resnično pripomogli k priključitvi Prekmurja matični domovini.
V Prekmurju danes živijo različne narodne, etnične in verske skupnosti, ki predstavljajo Prekmurje v luči mirnega in tolerantnega sobivanja. Pokrajina ob Muri je dala številne znanstvenike, pesnike, kulturnike, zdravnike, športnike in podjetnike, na katere smo Slovenci lahko ponosni. Prekmurje se je v preteklosti soočilo s propadom nekaterih gospodarskih paradnih konjev, a danes kljub temu dokazuje, da je to regija priložnosti z visoko gospodarsko rastjo, ki s strateškim trajnostnim pristopom, inovativnostjo ljudi, domačim znanjem in tujimi investicijami, svojim prebivalcem ponuja pogoje za dostojno in zdravo življenje. Prepričan sem, da ima Prekmurje vse lastnosti in naravne danosti, da v prihodnje postane zanimivo za tiste družine, podjetnike, umetnike in druge, ki v središču Evrope iščejo zdravo bivalno okolje, visoko kvaliteto sobivanje z naravo in srčnimi ljudmi – to so prednosti Prekmurja.
V tem letu sta Slovenija in Evropa še podrobneje spoznali pokrajino ob Muri, njene naravne danosti, zgodovino, kulinariko in prekmurski jezik. Zahvaliti se je potrebno vsem, državnim in kulturnim institucijam, županom prekmurskih občin, medijem, ki so in še bodo poročali o Prekmurju, društvom in Iniciativnemu odboru za pripravo aktivnosti ob 100. obletnici priključitve Prekmurja k matičnemu narodu. Skupaj ste Prekmurje predstavili tako, da je lahko vsak od nas ponosen, da je Prekmurka in Prekmurec.
Iskrene čestitke ob obletnici.
Predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan
