Pomurska izobraževalna fundacija je že 24. leto zapored podelila nagrade tistim, ki so se ob zaključku študija najbolj odlikovali.
Pomurska izobraževalna fundacija je danes podelila Pomurske raziskovalne nagrade 2025.
Nagrade so namenjene najboljšim mladim kadrom, ki so se ob zaključku študija izkazali z raziskovalnim, strokovnim ali aplikativnim delom. Ob materialni vrednosti pomenijo tudi pomembno moralno spodbudo, prejemnikom pa prinašajo ugled v domači pokrajini in širše.
Nagrade za magistrska dela
Nagrado za najboljše magistrsko delo s področja naravoslovja in tehnike je prejel Dorotej Černela, ki je magistriral na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Nagrajeno je bilo njegovo magistrsko delo »Spektralne spremembe rdečih cvetov, ki omogočajo interakcije z opraševalci«. V delu je obravnaval evolucijske prilagoditve poljskega maka na različno sestavo opraševalskih združb v Evropi.
S področja družboslovja in humanistike sta bili nagrajeni dve magistrski deli.
Laura Buzeti, ki je magistrirala na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, je prejela nagrado za delo »Stališča, prosim: vpliv igranja videoigre na identifikacijo z liki, stališča in empatijo do migrantov«.
V njem je raziskovala, ali lahko igranje videoigre prek identifikacije z različnimi liki vpliva na stališča in čustveno empatijo do migrantov.
Žiga Mekiš Recek, ki je magistriral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je bil nagrajen za magistrsko delo »Polarizacija v kontekstu: vpliv kontekstualnih namigov na afektivno polarizacijo in državljansko udejstvovanje«.
V njem je preučeval ideološke in afektivne vidike polariziranosti ter njihovo povezanost z državljanskim udejstvovanjem.
Izpostavili tudi uporabna dela
Med najboljšimi deli aplikativnega značaja sta bili nagrajeni deli Ive Grilec in Klaudia Sukiča.
Iva Grilec, ki je magistrirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, je pripravila delo »Evidentiranje opravil na kmetiji«. Razvila je sodobno aplikacijo, prilagojeno kmetom, ki s pomočjo tehnologije NFC-značk omogoča beleženje lokacije, datuma, časa in vrste opravila.
»Z oblikovano rešitvijo bi kmetom pomagali pri beleženju vsakodnevnih opravil na kmetiji in jim omogočili več časa za druga opravila,« je zapisala Iva Grilec.
Klaudio Sukič, ki je magistriral na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, je bil nagrajen za delo »Celovita zasnova in izvedba sistema agro-fotovoltaike za optimizacijo izkoriščanja solarne energije na kmetijskih zemljiščih«.
Njegova magistrska naloga obravnava zasnovo agrofotovoltaičnega sistema z integriranim nasadom borovnic na parceli v Markišavcih. V obrazložitvi so izpostavili, da gre za aktualno in družbeno relevantno nalogo z uporabnim prispevkom za slovenski prostor.
Doktorski deli s področja zdravstva in umetne inteligence
Nagrado za najboljši doktorski disertaciji sta prejela Blaž Lebar in Žan Klaneček.
Blaž Lebar, ki je doktoriral na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, je bil nagrajen za disertacijo »Preučevanje interakcij med biološkimi učinkovinami in pomožnimi snovmi z uporabo spektroskopskih metod na osnovi magnetne resonance in simulacij molekulske dinamike«.
Njegovo delo predstavlja znanstveni prispevek k razumevanju stabilnosti, varnosti in učinkovitosti bioloških zdravil. Izsledke je objavil v uglednih mednarodnih revijah.
Žan Klaneček, ki je doktoriral na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je prejel nagrado za doktorsko nalogo »Napredne metode analize medicinskih slik za napovedovanje ogroženosti raka na dojki«.
V disertaciji je razvil modele globokega učenja za napovedovanje ogroženosti, prilagojene slovenski populaciji in rutinskim mamografskim slikam. Delo pomembno prispeva k uvajanju personaliziranega presejanja raka dojk v slovenskem programu DORA.
