V javni objavi je odlok o ustanovitvi Lekarn Murska Sobota, ki predvideva pripojitev petih enot Pomurskih lekarn k novemu javnemu zavodu. Župan Aleksander Jevšek pravi, da je to zgolj plan B, saj si želijo ohraniti Pomurske lekarne.
Dogajanju okoli Pomurskih lekarn še ni videti konca. Po zadnji seji sveta zavoda Pomurskih lekarn je bil ponovno kot edini kandidat predlagan dolgoletni direktor oziroma vršilec dolžnosti direktorja Ivan Zajc za direktorski stolček Pomurskih lekarn. To pa po pričakovanju ni po godu Mestne občine Murska Sobota, ki njegovemu imenovanju zaradi očitkov o nezakonitem delovanju pri neizvajanju javnih naročil za dobavo zdravil zadnja leta nasprotuje.
Soustanovitelj bo moral poročati svojemu zavodu
Člani sveta zavoda so pa sprejeli še, po mnenju soboške občine, sporen sklep, ki od soboške občine zahteva prikaz porabe sredstev, ki so jih vse občine soustanoviteljice dobile iz naslova presežkov poslovanja Pomurskih lekarn. Soboška občina je namreč dobila 307 tisoč evrov, ki izhajajo iz leta 2017, ko so si pomurske občine razdelile 1,8 milijona evrov dobička Pomurskih lekarn po ključu števila prebivalstva posamezne občine.
Lekarne Murska Sobota bi prevzele soboške enote
V luči dogajanja okoli Pomurskih lekarn je soboška občina dala v javno objavo odlok, s katerim bi ustanovila Lekarne Murska Sobota in si pripojila organizacijske enote Pomurskih lekarn, ki delujejo na območju soboške občine. Gre za pet enot: Lekarna "Pri gradu", Lekarna Maximus, Lekarna Murska Sobota, Lekarna v Šavel centru in Lekarna BTC. Omenjene lekarne bi postale enote novoustanovljenega javnega lekarniškega zavoda, katerega edini ustanovitelj bi bila soboška občina.
Pomurskim lekarnam bi tako ostalo še 10 enot, v Ljutomeru, Beltincih, Gornji Radgoni, Puconcih, Črenšovcih, Svetem Juriju ob Ščavnici, dve v Lendavi ter podružnici v Turnišču in Dobrovniku. Kot izhaja iz odloka, bi pripojene enote pripadle Lekarnam Murska Sobota glede na delitveno bilanco, ki pa je občine soustanoviteljice Pomurskih lekarn pravzaprav še niso sprejele.
Na potezi ostale občine soustanoviteljice
Da bo glasovanje o odloku ustanovitve Lekarn Murska Sobota na dnevnem redu na eni izmed naslednjih sej soboške občine, pa še ni čisto sigurno. Gre dejansko za skrajni ukrep, saj si soboška občina v resnici ne želi razbitja Pomurskih lekarn, pravi Jevšek. Soboška občina je namreč minuli petek vsem 25 pomurskim občinam, ki so del Pomurskih lekarn, poslala predlog novega odloka o ustanovitvi Pomurskih lekarn, ki predvideva tudi delitveno bilanco, s tem pa spremembo pri glasovalnih pravicah in številu predstavnikov v svetu zavoda Pomurskih lekarn za posamezno občino soustanoviteljico.
"Mi smo naredili še en korak naprej pri reševanju situacije okoli Pomurskih lekarn. S tem odlokom gremo nasproti vsem občinam, da se rešimo iz te zagate in naredimo to, kar od nas veleva tudi zakon. Do konca meseca bomo počakali odziv vseh občin in računamo, da bodo naš predlagani odlok dali v obravnavo svojim občinskim svetom," pravi Jevšek, ki v nasprotnem primeru napoveduje uresničitev namere z ustanovitvijo Lekarn Murska Sobota.
Pripada soboški občini več kot drugim?
Kot pravi Jevšek, v Murski Soboti ustvarijo Pomurske lekarne polovico vsega prometa, premoženje skupnega javnega zavoda in glasovalne pravice pa bi morale ustrezati tudi številu prebivalcev posamezne občine, kakor imajo urejeno že v drugih skupnih javnih zavodih.
"Zdaj pa ima vsaka občina en glas, recimo občina Moravske Toplice, ki je na svojem območju podelila koncesijo zasebnikom, ki predstavljajo konkurenco Pomurskim lekarnam, ima enak delež glasov kot druge soustanoviteljice."
Enostransko ne bo šlo
Župan Moravskih Toplic Alojz Glavač se ne strinja s to razlago, saj meni, da ustanoviteljske pravice niso vezane na to, ali ima občina na svojem območju lekarno, ali ne. Obenem trdi, da ne dela Mestna občina Murska Sobota prometa z lekarnami, ampak je to promet Pomurskih lekarn, ki je v skupnem lastništvu 25 pomurskih občin.
"Soboška občina bi seveda prevzela tiste, ki delajo največ prometa, ampak tudi to so regijske točke, kamor zahajajo vsi prebivalci regije," pojasnjuje Glavač, ki še razlaga, da enostranske odločitve soboške občine niso možne, ampak bo potrebno soglasje vseh soustanoviteljic, zato Jevškov ultimat zavrača.
Tudi Pomurske lekarne si želijo ureditve
Na potrebo po uskladitvi ustanovitvenega akta Pomurskih lekarn in ureditve medsebojnih razmerij med občinami sicer že vrsto let opozarjajo tudi v Pomurskih lekarnah. Kot so zapisali v poslovnem poročilu za leto 2019, bi to občine morale narediti, saj je od sprejetja akta prišlo do razdružitve in ustanovitve novih občin. Poleg tega pa tudi zakon nalaga, da občine medsebojne pravice, obveznosti in razdelitev premoženja uredijo z ustrezno pogodbo. Zaradi neobstoja slednje pa se vso premoženje Pomurskih lekarn vodi kot premoženje sedežne občine zavoda.
Bo na koncu odločalo sodišče?
Soboški župan pravi, da si nikakor ne želi, da pride do razbitja Pomurskih lekarn in ustanovitve Lekarn Murska Sobota, ampak bodo v to prisiljeni, če preostale občine ne bodo sprejele odloka, ki so jim ga posredovali. Glede morebitnih zapletov s soglasji pa ne izključuje sodno pot.
"Nihče te ne more prisiliti, da si v nekem razmerju, če v njem ne želiš več biti. Tudi Velika Britanija je izstopila iz Evropske unije," še razloži Jevšek in poudarja, da občanom ni treba biti v skrbeh, saj pomanjkanja zdravil ne bodo občutili, ampak bodo zdravila za njih kvečjemu cenovno bolj dostopna
