Kasaš o frackingu v Prekmurju: Kako boš zaupal multinacionalki, da sama sebe kontrolira?

Sedemnajst organizacij civilne družbe je minuli teden vložilo pritožbo pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zaradi kršitve odgovornega poslovnega vedenja s strani podjetja Ascent Resources v povezavi z dejavnostmi hidravličnega lomljenja oziroma frackinga na Petišovskem polju.

Kot smo pisali, s pritožbo od britanske multinacionalke zahtevajo, da svoje dejavnosti v Sloveniji izvaja v celoti v skladu s smernicami OECD ter glede na možne škodljive vplive postopka na zdravje in okolje preneha izvajati dejavnosti hidravličnega lomljenja.

"Dejavnosti hidravličnega lomljenja lahko namreč močno negativno vplivajo na lokalno okolje in zdravje ljudi ter prispevajo k podnebnim spremembam. Ascent Resources ni sprejel ustreznih ukrepov za preučitev in reševanje morebitnih vplivov na okolje, kot so onesnaženje (pitne) vode, onesnaževanje zraka, škodljivi vplivi na pokrajino in ekosisteme (zlasti na bližnjih območjih Natura 2000 in biosfere Mura), ustvarjanje nevarnih odpadkov ter povečanje tveganja potresov in povečane radioaktivnosti," v pritožbi navajajo pritožniki.

Od OECD pričakujejo, da bodo prepoznali težo kršitev in od podjetja zahtevali strogo spoštovanje smernic, četudi bi to za Ascent Resources pomenilo, da mora prenehati s frackingom v Sloveniji.

Britanska družba je medtem že pred časom napovedala, da bo izpodbijala odločitev Agencije RS za okolje, ki je sklenilo, da bo za postopek spornega hidravličnega lomljenja, s katerim želijo povečati izkoristek plina na Petišovskem polju, potrebno izvesti presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje.

Drugačen postopek?

Na temo okoljsko spornega frackinga je v Studiu City na prvem programu nacionalne televizije nedavno spregovoril tudi Mihael Kasaš iz civilne iniciative Ustavimo Fracking v Sloveniji.

Kot je dejal nekdanji podžupan Občine Lendava, OECD frackinga pri nas najbrž ne more ustaviti, lahko pa to storijo državljani s svojo aktivnostjo. Smernice OECD so jasne, pravi, in škodovanje okolju gotovo ne ustreza načelom odgovorne družbe. 

Pri Ascent Resources sicer trdijo, da fracking pri nas izvajajo že 40 let, a Kasaš poudarja, da pri dejavnostih, ki jih podjetje na Petišovskem polju načrtuje v prihodnje, gre za drugačen fracking od dosedanjega.

»Ker to so drugi tlaki, druge tehnologije,« je prepričan Kasaš, ki med možnimi posledicami novih postopkov navaja tudi potrese, s kakršnimi se srečujejo na primer v Groningenu na Nizozemskem.

Ni znano, ali podjetje sploh spremlja učinke na okolje

Na Petišovskem polju ob zdajšnjih aktivnostih črpanja zemeljskega plina ni vidnih posledic. Ali Ascent Resources sploh meri vplive na okolje, na primer na kakovost pitne vode, zrak, pokrajino in ekosisteme, po besedah Kasaša ne vemo. Načeloma je to stvar investitorjev, ki bi se morali ravnati v skladu z dokumentacijo, a se pri tem poraja vprašanje motivacije:

»Točno to se od njih pričakuje. In kako boš zaupal multinacionalki, da sama sebe nadzira? Ne moreš.«

Ob tem dodaja, da britanska družba zavaja tako javnost kot investitorje. Slednjim naj bi namreč leta 2011 ob pozivu za sredstva zatrdila, da imajo vsa potrebna dovoljenja za začetek horizontalnega vrtanja, medtem ko so lokalno prebivalstvo v Prekmurju hkrati prepričevali, da gre za isti postopek, ki so ga izvajali že štiri desetletja.

»To je čisto zavajanje,« je kritičen nekdanji podžupan.

Podobno je po mnenju Marka Mavra z Ministrstva za okolje bilo s preimenovanjem postopka frackinga iz »Ponovne stimulacije vrtin PG10 in PG11A s hidravličnim lomljenjem« v »Ohranjanje produktivnosti pridobivanja rudnin«, s čimer naj bi podjetje skušalo zaobiti zakonodajo.

Na Otoku postopek prepovedali, pri nas bi z njim črpali prekmurski plin

Spomnimo tudi, da je Velika Britanija hidravlično lomljenje na Otoku vsaj začasno prepovedala. Pri nas, v Petišovcih pa s hidravličnim lomljenjem skuša nadaljevati prav britanska firma.

»Ja, žal, ironično. Ne vem, kaj povedati. Ravno zato smo se obrnili tudi na OECD in te kontaktne službe, da preverijo stvari,« v pogovoru z Marcelom Štefančičem pojasnjuje Kasaš.

Zaenkrat vsekakor ni videti, da bi prepoved frackinga v domovini količkaj omajala odločnost Ascent Resources, ki Sloveniji zaradi zapletov žuga z odškodnino v višini 50 milijonov evrov.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Risto Kubura (nepreverjen)

Miki miška ljubi te tata TOPALOVIČ!!!!

Starejše novice