Če je geotermija resnično energija prihodnosti, ima Pomurje zavidljiv potencial. Posamezna podjetja pri nas z njo že pišejo zgodbe o uspehu. Bi država s celovitim konceptom izrabe geotermalne lahko odprla vrata za razvojni poskok regije?
Geotermalna energija je povsod dostopen, obnovljiv vir energije, ki ga izkoriščamo z uporabo termalne vode ali z geotermalnimi toplotnimi črpalkami. Geotermalno najbogatejše območje v Sloveniji je prav Panonska nižina, ki obsega tudi Pomurje.
Pravzaprav premoremo kar 65 odstotkov vsega geotermalnega potenciala v državi, žarišče pa predstavlja vzhod regije oziroma območje Občine Lendava. Toda izjemen energetski potencial z nekaj izjemami v Pomurju – in širše v državi – za zdaj ostaja večinoma neizkoriščen.
Ključ do samooskrbe in trajnostnega razvoja Pomurja?
Geotermalno energijo v glavnem koristimo samo v termalnih kopališčih, medtem ko so možnosti, ki jih ponuja na področju energetike, ogrevanja in pridelave hrane, spregledane. A bi s tem pravzaprav lahko naredili pomemben korak proti samooskrbi, trajnostnemu razvoju in razbremenitvi okolja.
Po ocenah geologa Petra Kralja bi na severovzhodu ob večji zavzetosti države lahko zgradili od petnajst do trideset geotermalnih elektrarn z močjo od sedem do petnajst megavatov, ki bi zagotavljale od sto do 450 megavatov električne moči, s čimer bi Pomurje lahko postalo praktično samooskrbno.
Obenem geotermija omogoča pridelavo hrane praktično skozi vse letne čase in predstavlja tudi okoljsko zelo sprejemljiv način ogrevanja. Predvsem v rastlinjakih lahko z njeno uporabo omilimo vpliv vse pogostejših podnebnih ekstremov in odvisnost od trenutnih vremenskih razmer, kar poveča konkurenčnost proizvajalcev na trgu.
Pridelava hrane se lahko začne že v začetku leta, prodajalne pridelke pa na trgu lahko ponujamo vse do pozne jeseni/praktično celo leto.
Vse glasnejši pozivi po izkoristku naravnih danosti
Toda odločitev za geotermijo terja precejšen vložek in investicija se danes vsakomur še ne splača. Ključnega pomena so zato tudi spodbude države. Toda zdi se, da z njene strani ni pravih stimulacij ali jasne vizije. Ne le to; nekateri ocenjujejo, da država z visokimi koncesninami napredek na tem področju celo zavira.
Najodmevnejša slovenska projekta, ki morda nakazujeta prihodnost na področju kmetijstva, sta s pomočjo geotermalne energije ogrevana rastlinjaka pomurskih podjetij Ocean Orchids in Lušt. A tudi tukaj ne gre povsem brez težav.
Spomnimo, da so v podjetju Ocean Orchids, na primer, že pred časom opozarjali na nekoliko shizofren odnos oblasti na tem področju. Koncesijska pogodba podjetju letno dopušča slabih 100.000 kubičnih metrov manj načrpane vode, kot podjetje potrebujejo za normalno delovanje, zaradi česar bi lahko bili primorani iskati dražje in za okolje bolj škodljive alternative, ogrožen pa je tudi večmilijonski posel s pohištvenim gigantom Ikea.
»Popoln nonsens je, da se država po eni strani zavezuje, da bomo zmanjševali uporabo CO2, po drugi strani pa zapira obnovljive vire energije,« so nezadovoljni v dobrovniškem podjetju.
-
Gospodarstvo | 43 komentarjev
Podjetje išče rešitev, zapleti ogrozili večmilijonski posel in 40 dodatnih zaposlitev
-
Lokalno | 31 komentarjev
V Murski Soboti se končuje zgodba o geotermalni energiji
-
Lokalno | 0 komentarjev
Geotermalna energija pomembna za razvoj Pomurja
Apeli državi k celovitemu konceptu izrabe geotermalne vode so se v zadnjem času sicer začeli krepiti in k boljšemu izkoristku naravnih danosti je nedavno pozval tudi pomurski poslanec Jožef Horvat.
Pristojni so se le zganili
Majhni premiki so se, kot kaže, le začeli dogajati, čeprav je še prezgodaj, da bi se veselili. O priložnostih geotermalne energije na področju razvoja kmetijstva, turizma in proizvodnje električne energije je namreč minuli mesec končno razpravljal parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Po pisanju STA naj bi odbor ministrstva za kmetijstvo, za okolje, za infrastrukturo in za gospodarstvo ter vladno službo za kohezijsko politiko pozval k oblikovanju posebne delovne skupine in nabora predlogov ukrepov za učinkovito večnamensko izrabo geotermalne energije v roku pol leta. Prav tako naj bi preučili potrebnost zakonodajnih podlag za implementacijo nabora ukrepov geotermalne energije. Za koordinacijo delovne skupine bi po vzpostavitvi predvidoma skrbela vladna služba.
Povečanje zanimanja za izrabo geotermalne energije bo terjalo povezovanje kmetijskega, okoljskega in gospodarskega ministrstva ter službe vlade za kohezijo za usklajeno prilagoditev zakonodaje, da bo izraba te energije ekonomsko zanimiva za vlagatelje.
Največja priložnost se skriva v tako imenovanem kaskadnem modelu izrabe geotermalne energije, pri katerem ekonomično poteka hkratna uporaba geotermalne energije za pridobivanje toplote in elektrike ter v kmetijske namene. Ta bi sicer zahteval tudi zagon večjega števila reinjekcijskih vrtin, s čimer bi se zagotavljala obnovljivost naravnega vira.
Med glavnimi izzivi vlade so zdaj pregled stroškovnika za investicije oziroma projekte za izrabo geotermalne energije, oblikovanje zakonskih pogojev, dogovor o višinah koncesnin in podpor za tovrstne projekte ter opredelitev ciljev izrabe geotermalne energije do leta 2030.
Še vedno pa – tudi ob morebitnih premikih in okrepljenih spodbudah države – seveda ostaja vprašanje, ali bomo priložnosti in naravne danosti v Pomurju tudi znali izkoristiti.
*Naslovna fotografija je simbolična.