Kurilna sezona pomeni veliko finančno obremenitev, ki pa se ji težko izognemo. Tudi to je verjetno razlog, da se vse več skupnosti v Murski Soboti odloča za "preklop" na toplotno črpalko.
Ogrevanje v vsakem gospodinjstvu pomeni velik strošek, še posebej ko napoči jesen in z njo hladnejši dnevi. Težava je tudi v gradnji oziroma toplotni izolaciji zgradb, večino najemnikov pa se pritožuje tudi nad starejšimi okni, ki povečujejo strošek ogrevanja. Veliko ljudi si zaradi tega ogreva le en prostor ali pa razmišlja o spremembi načina ogrevanja.
Štirikrat manjši strošek
Ravno slednjemu smo v zadnjem času v veliki meri priča tudi v Murski Soboti. Opazimo lahko namreč vse več blokov, kjer so zagnali gradbene stroje in nameravajo preklopiti iz kurilnega olja na ogrevanje s toplotno črpalko. Že pred časom so se za to potezo odločili na Kocljevi ulici v Murski Soboti.
"Pred tem smo mesečno za ogrevanje plačevali povprečno od 125 do 140 evrov. Situacija je zdaj precej drugačna, saj na položnici namesto omenjenega zneska piše približno 30 evrov. Torej štirikrat manj. O tem, če se splača ali ne, je tako brezpredmetno izgubljati besede," nam je povedal eden izmed stanovalcev omenjene ulice.
Začetna investicija dobra dva tisočaka
Kot pravi, je investicija na posamezno stanovanje znašala nekaj več kot dva tisoč evrov, kar bo čez čas postalo zanemarljivo.
"Predvideva se, da bomo v treh do štirih letih na račun cenejšega ogrevanja celotno investicijo pokrili. Kaj to pomeni za naprej in koliko denarja bo ostalo, si lahko preračuna vsak sam," dodaja.
Za toplotno črpalko so se, glede na zadnje dogajanje okoli stanovanjskih blokov, odločili v še enem izmed blokov na Kocljevi ulici in na Mojstrski ulici 1. Vedeti je namreč potrebno naslednje:
Raziskava Reus je namreč pokazala, da povprečna slovenska družina v času sezone za ogrevanje porabi pribižno 1500 evrov, pri čemer je centralno ogrevanje še vedno najbolj pogost način ogrevanja v Sloveniji.
V kolikor torej preračunamo zgoraj omenjen številke, kaj hitro ugotovimo, da bi nas ogrevanje s toplotno črpalko v omenjenem primeru stalo približno 360 evrov letno, kar je precej manj kot 1500 evrov. Seveda je ob tem potrebno upoštevati začetno investicijo, ki pa se z leti, sploh v primeru stanovanjskih blokov, kjer je večje število investitorjev, kaj hitro povrne.
Glavni načini ogrevanja v Sloveniji
V Sloveniji sicer razlikujemo med centralnim, centralno daljinskim, etažno centralnim in lokalnim ogrevanjem.
Pri centralnem ogrevanju se toplota za celotno stavbo, ki je povezana z radiatorji, proizvaja na enem mestu, medtem ko se pri centralno daljinskem proizvaja izven stavbe, in sicer v posebnem obratu, ki oskrbuje več stavb ali naselij.
Pri etažno centralnem se proizvaja za stanovanje, ki ima svoj vir toplote, na enem mestu, pri lokalnem ogrevanju pa se vir toplote nahaja v prostoru, ki ga ogrevamo (kamin, električni radiator …).
Kot glavni način ogrevanja je od 1015 anektiranih gospodinjstev kar 51 odstotkov navedlo kot centralno ogrevanje, medtem ko je druga polovica navedla preostale tri načine: centralno daljinsko ogrevanje (17 odstotkov), etažno centralno ogrevanje (16 odstotkov) in lokalno ogrevanje (14 odstotkov).
