V Murski Soboti je ob visokih koncesijah za podzemne vode vse manj upanja za toplotno ogrevanje stanovanj s termalno vodo.
Murska Sobota je še pred kratkim veljala za obetavno nizko energetsko mesto, ki bi naj v prihodnje večina stanovanjskih blokov in naselij ogrevala s pomočjo podzemne vode. Vendar pa vlada, z novimi sistemi zaračunavanja koncesij za termalno vodo, ogroža obetavne načrte izkoriščanja geotermalne energije.
Koncesijska dajatev bo zvišala ceno ogrevanja
Predvsem visoki stroški, ki jih je na podzemne vode začela pred kratkim zaračunavati država, so močno zamajali načrte MO Murska Sobota. Za rabo termalne vode za ogrevanje iz vrtine Sob-1 bi morala Komunala na leto plačevati namesto dosedanjih 6.715 evrov vodnega povračila 97.378 evrov koncesnine.
Petnajstkrat višja dajatev bi po mnenju vodilnih na občini in Komunali prevečkrat zvišala ceno ogrevanja.
»Napovedana koncesijska dajatev bi ceno ogrevanja zvišala za 125 evrov za megavatno uro, kar pomeni, da bi bila cena toplote iz tega vira povsem nekonkurenčna,« za Delo razlaga Štefan Cigan iz MO Murska Sobota.
Jože Brdnik: Plinski lobiji zavirajo razvoj geotermije
O geotermalnih možnostih v MO Murska Sobota smo povprašali strokovnjaka za energetiko Jožeta Brdnika iz Murske Sobote, ki nam je zatrdil, da občina izkoriščanje geotermalne energije opredeljuje na napačnih izračunih. Brdnik se je s svojimi izračuni o izkoriščanju geotermalne energije obrnil tudi na občino, vendar niso izkazali zanimanja.
»Murska Sobota ima nedvomno vse možnosti za črpanje termalne vode, zgleda pa, da predvsem plinski lobiji načrtno rušijo razvoj geotermalnega sistema ogrevanja,« je kritičen Brdnik.
Koncesnina nižja, če se voda vrne v tla
Geotermalni sistem ogrevanja v Murski Soboti zaokrožujejo tri vrtine Sob-1, Sob-3g in Sob-4g.
Trenutno se izrablja vrtina Sob-1, vendar je izkoristek geotermalne vode zaradi pretiranega izčrpavanja, vedno nižji. Pred kratkim so na vrtini Sob-4g potekale geološke raziskave, ki bi naj pokazale, ali je vrtino možno uporabljati za vračanje izrabljene termalne vode (reinjekcija) iz drugih dveh vrtin in predvsem kakšni bi bili stroški reinjekcije.
Z uspešnim vračanjem ohlajene vode v vodonosnike bi poskrbeli za naravno obnovo podzemnih voda, prav tako pa bi bili s strani države upravičeni do nižjih stroškov koncesnine. Ravno zaradi pretiranega izčrpavanja geotermalnih vrtin, država vzpodbuja vračanje ohlajene vode v vodonosnike z 80-odstotnim popustom pri koncesnini.
Foto: Delo