Poleg krčenja proračunskih sredstev za Krajinski park Goričko lahko vladne spremembe pomenijo tudi izgubo avtonomnosti vodenja javnega zavoda.
Napovedano vladno varčevanje bodo občutili tudi nekateri slovenski krajinski parki, kjer se obetajo finačni rezi, možne pa so tudi statuarne spremembe, v okviru katerih naj bi se združevali posamezni javni zavodi. V Krajinskem parku Goričko si po besedah direktorja Bernarda Gorška želijo finančnih reform, ki ne bi bistveno vplivale na programske vsebine delovanja institucije pri večjih projektih.
Pri več kot pet odstotnem krčenju realizacija projektov samo do 2014
Krajinski park Goričko ima na letni ravni zagotovljenih približno 40 do 50 tisoč evrov lastnih sredstev, 400 tisoč evrov pa je pridobljenih iz državnega proračuna. Težave krčenja sredstev se bodo primarno poznala pri izvajanju in dokončni realizaciji že pričetih ali načrtovanih projektih. "V primeru, da se bodo sredstva krčila za manj kot pet odstotkov, bo projekte možno speljati tja do leta 2013, 2014, pri večjih krčenjih pa bo vplivalo tudi na poslovanje in programske vsebine Krajinskega parka Goričko," meni prvi mož edinega pomurskega krajinskega parka.
Posledice združevanja se bodo poznale pri avtonomnsti delovanja
Po neuradnih informacijah naj bi se vladne reforme dotaknile tudi statuarnega položaja nekaterih javnih zavodov, omenjajo se možnosti ukinjanja javnih zavodov ali združevanja pod okrilje enotnega pristojnega organa, kar je vlada že udejanjila na ravni ministrstev. "V takem primeru se bodo posledice pojavile predvsem pri avtonomnosti zavoda, saj bo delovanje centralizirano preko Ljubljane," še odgovori Goršak.
Krajinski park Goričko drugi največji park v Sloveniji
Ustanovljen je bil 9. oktobra 2003 in je sestavni del trideželnega krajinskega parka Goričko – Örseg – Raab. Skupaj z avstrijskim in madžarskim oblikovanim parkom naravni park povezue skupno kulturno in naravno dediščino na zaščitenem območju ter je s svojimi 46200 hektarji površine drugi največji naravni park v Sloveniji.